Da se \u010dlove\u0161tvu ne pi\u0161e ni\u010d dobrega, \u017ee dolgo ni ve\u010d vsebina scenarija kak\u0161ne hollywoodske grozljivke, ampak dejstvo, s katerim se bomo morali sprijazniti, menijo strokovnjaki. Ti med drugim predvidevajo, da se bo populacija na Zemlji, ki trenutno zna\u0161a nekaj ve\u010d kot 8,3 milijarde ljudi, v naslednjih 40 letih mo\u010dno zmanj\u0161ala, po najbolj \u010drnogledih napovedih pa bi se lahko do leta 2064 celo prepolovila. To bi lahko bila posledica ve\u010d dejavnikov, ki nam grozijo \u017ee zdaj \u2013 klimatskega kolapsa, pandemije, ve\u010djega svetovnega konflikta, ali pomanjkanja osnovnih \u017eivljenjskih dobrin.<\/p>\n
Izra\u010dune so izvedli strokovnjaki z univerze v Milanu, ki so preigravali ve\u010d scenarijev, ki bi lahko doleteli \u010dlove\u0161tvo na naslednjih desetletjih. \u00bbDejstvo je, da Zemlja ni ustvarjena za toliko ljudi, kot jih na njej trenutno prebiva, \u0161e posebej pa ne na na\u0161 trenutni na\u010din \u017eivljenja,\u00ab so zapisali strokovnjaki omenjene univerze, ki so izvedli raziskavo. Ob tem sicer poudarjajo, da so zgolj \u00bbpreigravali razli\u010dne matemati\u010dne scenarije\u00ab, ne gre pa za napoved, kaj se bo zgodilo, pojasnilo matematikov povzema\u00a0Daily Mail. \u00bbPosku\u0161ali smo prikazati, kako ob\u010dutljiva je dinamika populacije na nenadne in hude spremembe,\u00ab dodajajo raziskovalci, ki so za namen raziskave analizirali 12.000 let razvoja \u010dlove\u0161tva ter rast populacije.<\/p>\n
\u017de letos novembra?<\/p>\n
Tako so pri\u0161li do matemati\u010dne ena\u010dbe, ki je natan\u010dno prikazala glavne vzorce rasti prebivalstva od neolitika do moderne dobe. Ena\u010dba upo\u0161teva, da se je v nekaterih obdobjih \u010dlove\u0161ka populacija \u0161irila po\u010dasi in vztrajno, v drugih pa se je rast hitro in mo\u010dno pospe\u0161evala. Na splo\u0161no so ugotovili, da trenutna rast ostaja relativno stabilna, zato ne pomeni nujno neizbe\u017enega propada civilizacije. So se pa kljub temu dotaknili tudi \u00bbnajslab\u0161ega scenarija\u00ab, ko bi \u010dlove\u0161tvo Zemljo tako mo\u010dno preobremenilo, da bi se vse skupaj enostavno \u00bbsesulo\u00ab, populacija pa mo\u010dno zmanj\u0161ala, v najslab\u0161em primeru na zgolj dve milijardi. \u00bbNajve\u010dje \u0161tevilo ljudi, ki bi jih na\u0161 planet lahko vzdr\u017eeval v nedogled, bi bilo po na\u0161ih izra\u010dunih ti dve milijardi, kar je pribli\u017eno \u010detrtina trenutnega prebivalstva,\u00ab so raziskovalci dodali v raziskavi.<\/p>\n
Dotaknili so se tudi zloglasnega modela sodnega dne, ki so ga strokovnjaki v javnost poslali leta 1960\u00a0in ki napoveduje, da je konec veliko bli\u017eje, kot si mislimo, ali \u017eelimo verjeti. Omenjeni model namre\u010d predvideva, da se bo \u010dlove\u0161tvo najbolj pribli\u017ealo t. i. matemati\u010dni neskon\u010dnosti v petek, 13. novembra 2026. Sledil bo dogodek, ki so ga pred desetletji poimenovali sodni dan \u2013 ko bo Zemlja tako mo\u010dno prenaseljena in preobremenjena, da bo \u00bbudarila nazaj\u00ab \u2013\u00a0s smrtonosno pandemijo, ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki jim bodo sledile katastrofe v obliki obse\u017enih po\u017earov ali poplav, ali pomanjkanje pitne vode in hrane, kar bo posledica spreminjajo\u010dih se vremenskih razmer. No, italijanski strokovnjaki tako zelo \u010drnogledi niso, kljub ne prav obetajo\u010di prihodnosti \u010dlove\u0161tva verjamejo, da na\u0161 konec \u0161e ni tako zelo blizu, je pa vedno manj mo\u017enosti, da ga povsem prepre\u010dimo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Da se \u010dlove\u0161tvu ne pi\u0161e ni\u010d dobrega, \u017ee dolgo ni ve\u010d vsebina scenarija kak\u0161ne hollywoodske grozljivke, ampak dejstvo,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":106875,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[30879,32,35,31,34,36,30880,30881,37,38,30878,33,15387],"class_list":["post-106874","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-clovestvo","tag-headlines","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-populacija","tag-prenaseljenost","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-sodni-dan","tag-top-stories","tag-zemlja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116650601796219390","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/106874","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=106874"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/106874\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/106875"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=106874"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=106874"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=106874"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}