{"id":10693,"date":"2026-03-02T01:38:09","date_gmt":"2026-03-02T01:38:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/10693\/"},"modified":"2026-03-02T01:38:09","modified_gmt":"2026-03-02T01:38:09","slug":"hujsanje-barocnih-angelckov-in-kriza-cloveske-avtonomije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/10693\/","title":{"rendered":"Huj\u0161anje baro\u010dnih angel\u010dkov in kriza \u010dlove\u0161ke avtonomije"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Miha
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMiha Pintari\u010d je v svojo najnovej\u0161o pesni\u0161ko zbirko vklju\u010dil tudi nekaj pesmi pod skupnim naslovom Kerub. Foto: EPA<\/p>\n

Baro\u010dni angel\u010dek se je zna\u0161el v lokalnem centru za huj\u0161anje, \/ oziroma, kot se lep\u0161e re\u010de, v studiu za vitko postavo, \/ ker je preve\u010d jedel in se premalo gibal, \/ bil pa je \u017ee v tistih letih, \/ ko se bazalni metabolizem spremeni, \/ tako da ne porabi\u0161 ve\u010d vsega, kar zau\u017eije\u0161, \/ razen \u010de ne zmanj\u0161a\u0161 vnosa hrane, \/ kar se sli\u0161i zelo nevtralno, \/ v bistvu pa pomeni, da bo\u0161 ves \u010das la\u010den, \/ \u010de \u017eeli\u0161 ohraniti lepo telo.<\/p>\n

Miha Pintari\u010d je profesor francoske knji\u017eevnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti \u2013 velik poznavalec francoske renesan\u010dne in srednjeve\u0161ke literature, prevajalec, pesnik in esejist, dobitnik Ro\u017ean\u010deve nagrade za zbirko esejev Dvojni presledek. Objavil je \u017ee devet pesni\u0161kih zbirk v sloven\u0161\u010dini, nekatere pa tudi v tujih jezikih. Najnovej\u0161a, objavljena lani, ima naslov Demoni so padli in iz nje je nekaj pesmi pod skupnim naslovom Kerub, ki jih v Literarnem nokturnu interpretira Ga\u0161per Lovrec. “Pintari\u010d nas tudi tokrat o\u010dara z duhovitostjo, lucidnostjo, erudicijo in jezikovno spretnostjo, \u0161e bolj pa z odkritostjo, s katero opisuje sen\u010dne strani bivanja,” med drugim pi\u0161e na platnici knjige.<\/p>\n

Mislim, da me rahlo daje malodu\u0161je. Pravijo ti, da mora\u0161 na stara leta u\u017eivati, ampak to je prekleto te\u017eko.<\/p>\n

Marca so Humoreske tega tedna posve\u010dene enemu izmed domov za ostarele na Nizozemskem. Dogodiv\u0161\u010dine Hendrika Groena, ki pri triinosemdesetih letih in \u010detrt pi\u0161e skrivni dnevnik, v veliki ve\u010dini niso \u017ealostne ali \u010drnoglede, temve\u010d nadvse zabavne. Z veliko ironije in humorja, tudi \u010drnega, mu uspe zavzeti distanco do starosti in sebe. Knjigo Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1\/4 je prevedla Stana An\u017eelj, humorni odlomek pa v oddaji interpretira Matej Puc.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Hendrik
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tHendrik Groen, prebivalec doma upokojencev, je prepri\u010dan, da je mogo\u010de na stara leta \u0161e vedno u\u017eivati. Da bi s sotrpini (vsaj za hip) ube\u017eali starostnim tegobam in \u017eivotarjenju v domu, ustanovijo dru\u0161tvo Starine, ne pa crkovine. Foto: Mladinska knjiga<\/p>\n

Mnogokdaj se primeri, da se v enem samem trenutku odpro vsa srca in skozi \u0161iroka vrata prikipi du\u0161a v lica, v o\u010di in na jezik, tako da so si ljudje mahoma podobni kakor brat bratu; ker bratje so si v najglobljih globo\u010dinah.<\/p>\n

Bratstvo med ljudmi in pogori\u0161\u010de velike vojne sta v ospredju \u010drtice Ivana Cankarja z zgovornim naslovom Pobratimi. \u010crtica je del znamenite Cankarjeve simbolisti\u010dno-ekspresionisti\u010dne zbirke \u010drtic Podobe iz sanj, v katerih najdemo pisateljeve zgodbe, nastale med prvo svetovno vojno od leta 1915 do 1917. \u010crtico v Literarnem nokturnu interpretira Vladimir Jurc.<\/p>\n

Nuja po spreminjanju prav vsega v literaturo je bila pri meni prisila, morda skoraj neke vrste nevroza, in bojim se, da ne edina \u2026<\/p>\n

\u0160vicarsko-nem\u0161ki pisatelj in esejist Jonas L\u00fcscher (1976) je eden od gostov leto\u0161njega Festivala Literature sveta \u2013 Fabula 2026. Med temami, o katerih razmi\u0161lja v romanu Uro\u010dena usojenost, so vpra\u0161anje svobodne volje, tehnolo\u0161ki determinizem in kriza \u010dlove\u0161ke avtonomije. Roman je prevedel Ale\u0161 U\u010dakar, odlomek iz njega pa v Literarnem nokturnu interpretira Bla\u017e \u0160ef.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tSpored literarnih oddaj med 1. in 7. marcem<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t1. marec
Humoreska tega tedna \u2013 14.05 (Ars)
Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1\/4 (1. del)<\/p>\n

Spomini, pisma in potopisi \u2013 21:00 (Ars)
Paul Auster: Odkritje samote<\/p>\n

Literarni portret \u2013 22:05 (Ars)
Jolka Mili\u010d<\/p>\n

Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Ivan Cankar: Pobratimi
2. marec
Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Jonas L\u00fcscher: Uro\u010dena usojenost
3. marec
Literarni ve\u010der \u2013 21:00 (Ars)
Antoine Volodine in francoski posteksotizem<\/p>\n

Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Alojzij Carli: Zadnji dnevi v Ogleju
4. marec
Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Georger Perec: Spominjam se
5. marec
Literarni ve\u010der \u2013 21:05 (Prvi)
Am\u00e9lie Nothomb in japonska nostalgija<\/p>\n

Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Elizabeth Barrett Browning: Portugi\u0161ki soneti
6. marec
Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Jakob Ale\u0161ovec: Doktor zdravnik in Penzionist
7. marec
Izbrana proza \u2013 18.00 (Ars)
Orhan Pamuk: No\u010di kuge<\/p>\n

Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Josip Stritar: Dunajski soneti<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Miha Pintari\u010d je v svojo najnovej\u0161o pesni\u0161ko zbirko vklju\u010dil tudi nekaj pesmi pod skupnim naslovom Kerub. Foto: EPA…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10694,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[5369,5368,114,522,5370,62,37,58,60,38,115],"class_list":{"0":"post-10693","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-avtonomija","9":"tag-bratstvo","10":"tag-entertainment","11":"tag-kako-zveni-knjizevnost","12":"tag-knjizevnost","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-zabava"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10693","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10693"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10693\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10694"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10693"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10693"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10693"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}