{"id":106983,"date":"2026-05-28T07:26:11","date_gmt":"2026-05-28T07:26:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/106983\/"},"modified":"2026-05-28T07:26:11","modified_gmt":"2026-05-28T07:26:11","slug":"evropa-se-pripravlja-na-najslabsi-scenarij-rusija-bi-lahko-odprla-novo-vojno-fronto","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/106983\/","title":{"rendered":"Evropa se pripravlja na najslab\u0161i scenarij: \u00bbRusija bi lahko odprla novo vojno fronto\u00ab"},"content":{"rendered":"<p>Rusija je obti\u010dala na ukrajinskem boji\u0161\u010du in vra\u010da z mno\u017ei\u010dnimi napadi na Kijev, medtem ko v evropskih prestolnicah raste strah, da bi <a href=\"https:\/\/slovenskenovice.delo.si\/tag\/putin\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">ruski predsednik Vladimir Putin<\/a> naslednje lahko posku\u0161al preme\u0161ati karte s \u0161irjenjem konflikta na Evropo. V zadnjih nekaj tednih je Rusija poslala vrsto vse bolj bojevitih izjav proti baltskim dr\u017eavam. Zagrozila je z bombardiranjem \u00bbcentrov za sprejemanje odlo\u010ditev\u00ab v Latviji in to dr\u017eavo obto\u017eila, da nudi zato\u010di\u0161\u010de ukrajinskim operaterjem dronov, kar so latvijske oblasti zanikale.<\/p>\n<p>Prej\u0161nji teden so se v Litvi oglasile zra\u010dne sirene, zaradi \u010desar se je morala vlada umakniti v bunker, potem ko so se sumljivi ruski droni iz Belorusije pribli\u017eali njenemu zra\u010dnemu prostoru. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo tudi naslove podjetij v osmih evropskih dr\u017eavah, ki naj bi sodelovala z Ukrajino pri proizvodnji dronov, ob tem pa opozorilo na \u00bbnepredvidljive posledice\u00ab in \u00bbostro eskalacijo\u00ab, \u010de se voja\u0161ka pomo\u010d Kijevu ne ustavi.<\/p>\n<p>Strah pred rusko eskalacijo<\/p>\n<p>\u010ceprav strahovi, da bi Rusija lahko raz\u0161irila konflikt na Evropo, niso novi, so jih nedavni dogodki precej okrepili. Ve\u010d evropskih uradnikov za nacionalno varnost opozarja, da bi Rusija lahko poskusila preizkusiti enotnost zveze NATO z napadom na eno od baltskih dr\u017eav, \u0161vedske in danske otoke v Baltskem morju ali ozemlje zavezni\u0161tva na Arktiki.<\/p>\n<p>\u00bbVarnostne razmere v Evropi so se v zadnjih 24 mesecih poslab\u0161ale in vidimo, da je ruska stran bolj pripravljena prevzemati ve\u010dja operativna tveganja v svojih hibridnih operacijah, ki vklju\u010dujejo tudi kineti\u010dne elemente,\u00ab je v intervjuju za The Wall Street Journal izjavil \u0161vedski obrambni minister P\u00e5l Jonson. \u00bbZavedamo se, da se moramo osredoto\u010diti na krepitev svojih zmogljivosti za odvra\u010danje in obrambo pred Rusi.\u00ab<\/p>\n<p>Nedavne gro\u017enje ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa o umiku iz zveze NATO in njegovi koraki za zmanj\u0161anje ameri\u0161kih sil v Evropi so to odvra\u010danje oslabili. Visoki evropski uradniki se bojijo, da bi Rusija v naslednjih 12 mesecih lahko videla prilo\u017enost za ukrepanje, \u0161e posebej ker naftni \u0161ok, ki ga povzro\u010da vojna v Iranu, ustvarja dodatne politi\u010dne nemire v Evropi ter krepi skrajno desne stranke, ki zahtevajo vrnitev nakupov ruskih energentov in prekinitev pomo\u010di Ukrajini.<\/p>\n<p>\u00bbVemo, da Rusija cilja na ogro\u017eanje celotne evropske varnostne arhitekture, zato imamo vse razloge, da smo izjemno previdni, da \u0161e naprej podpiramo Ukrajino in seveda nadaljujemo prizadevanja za ponovno oboro\u017eevanje Evrope,\u00ab je dejal Benjamin Haddad, francoski minister za evropske zadeve. V Franciji bodo prihodnje leto predsedni\u0161ke volitve, kandidat, naklonjen Rusiji, pa ima pomembne mo\u017enosti za zmago.<\/p>\n<p>Pat polo\u017eaj in vojna iz\u010drpavanja<\/p>\n<p>Obve\u0161\u010devalni in voja\u0161ki uradniki v ve\u010d evropskih dr\u017eavah navajajo, da ni znakov, da bi Rusija trenutno preme\u0161\u010dala vojake ali opremo za napad na baltske dr\u017eave ali kamorkoli drugam zunaj Ukrajine. Kljub temu dodajajo, da se bo Putin v prihodnjih mesecih soo\u010dil s te\u017ekimi odlo\u010ditvami zaradi neusmiljene matematike iz\u010drpavanja. Po ocenah zahodnih obve\u0161\u010devalnih slu\u017eb ruske sile izgubijo skoraj 35.000 vojakov mese\u010dno, kar je ve\u010d, kot jih Kremlju uspe nova\u010diti. Nadaljevanje vojne v Ukrajini s tem tempom bo kmalu postalo nevzdr\u017eno brez prisilne mobilizacije \u2013 poteze, ki je Rusija ni izvedla od enkratne mobilizacije 300.000 vojakov leta 2022. Tak\u0161en korak bi imel ogromne posledice znotraj in zunaj Rusije.<\/p>\n<p>\u00bb\u010ce spro\u017eite mobilizacijo samo za to vojno, po\u0161iljate signal, da v njej dejansko ne zmagujete,\u00ab je v intervjuju dejala Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. \u00bbTako pridejo do to\u010dke, ko morajo eskalirati, da bi upravi\u010dili mobilizacijo. In to je zelo nevarna to\u010dka. Seveda nih\u010de ne more pogledati v Putinovo glavo, vendar bi to lahko bila ra\u010dunica za nadaljnje poteze in spremembo linearnega poteka te vojne.\u00ab<\/p>\n<p>Trenutni pat polo\u017eaj na boji\u0161\u010du je predvsem posledica napredka tako Ukrajine kot Rusije v vojskovanju z brezpilotnimi letalniki. Nekdanja frontna linija je zdaj ogromna \u00bbcona smrti\u00ab, \u0161iroka okoli deset kilometrov, kjer se vsak premik hitro odkrije, napredujo\u010de enote pa so uni\u010dene veliko preden dose\u017eejo sovra\u017enikove polo\u017eaje. Vse ve\u010dja prednost Ukrajine pri dalekometnih dronih, ki jih omogo\u010da Starlink, pomeni, da lahko Kijev zadene tovornjake v gibanju ter skladi\u0161\u010da goriva in streliva ve\u010d kot 150 kilometrov globoko v ruskem zaledju, kar resno moti logistiko za prvo bojno \u010drto.<\/p>\n<p>Putinova ra\u010dunica za izhod iz zastoja<\/p>\n<p>\u00bbRusija si ne more privo\u0161\u010diti nadaljevanja vojne v sedanji smeri, saj se bo soo\u010dila s pastjo iz\u010drpavanja virov,\u00ab je dejal Oleksandr V. Danylyuk, predsednik Centra za obrambne reforme v Kijevu in nekdanji ukrajinski obrambni ter obve\u0161\u010devalni uradnik. \u00bbTo pomeni, da bo moral Putin eskalirati. To lahko stori vertikalno, s pove\u010danjem intenzivnosti nasilja, vklju\u010dno z jedrskim izsiljevanjem, vendar brez dejanske uporabe jedrskega oro\u017eja. Lahko pa tudi horizontalno, s \u0161irjenjem konflikta na druga obmo\u010dja, medtem ko sku\u0161a vojno zamrzniti pod ugodnej\u0161imi pogoji.\u00ab<\/p>\n<p>Rusija je ta mesec \u017ee izvedla nenapovedane jedrske vaje, ki so vklju\u010devale namestitev bojnih glav v Belorusiji. Moskva je prav tako opozorila, da Kijev \u010daka val \u00bbsistemati\u010dnih\u00ab hudih bombardiranj, podobnih raketnim in dronskim napadom pretekli konec tedna, ter pozvala tuja veleposlani\u0161tva in dr\u017eavljane, naj zapustijo glavno mesto. Putin, katerega voja\u0161ki poveljniki zdaj rutinsko izmi\u0161ljajo napredovanja na boji\u0161\u010du z navedbami, da nadzorujejo mesta, kot sta Kupjansk in Liman, ki sta \u0161e vedno v ukrajinskih rokah, vztraja, da je zmaga na vidiku. \u00bbRazmere na boji\u0161\u010du za oboro\u017eene sile Ukrajine postopoma prehajajo iz te\u017ekih in kriti\u010dnih v katastrofalne,\u00ab je dejal ta mesec ter ukrajinske vojake pozval, naj ne sledijo ukazom \u00bbnezakonite, lopovske hunte\u00ab v Kijevu.<\/p>\n<p>Kljub izzivom na boji\u0161\u010du ni\u010d ne ka\u017ee, da bi se Putinov strate\u0161ki cilj \u2013 prevlada nad celotno Ukrajino in preoblikovanje razmerja sil v Evropi \u2013 zmanj\u0161al. \u00bbRusija morda spreminja taktiko, ni pa spremenila svoje strategije in ciljev ter se ne bo ustavila sama od sebe,\u00ab je izjavila Mariana Betsa, namestnica ukrajinskega zunanjega ministra. \u00bbNjene imperialisti\u010dne in revan\u0161isti\u010dne te\u017enje ostajajo.\u00ab<\/p>\n<p>\u00bbKon\u010dni cilj Rusije je uni\u010denje Evropske unije\u00ab<\/p>\n<p>V ruskem uradnem diskurzu, ki je od Trumpove izvolitve postal razmeroma bolj spravljiv do ZDA, je Evropska unija \u2013 ki zdaj zagotavlja najve\u010dji del podpore Ukrajini \u2013 prikazana kot nepopustljiv sovra\u017enik, ki ga je treba kaznovati ali uni\u010diti. \u00bbRusija Evropsko unijo jasno vidi kot gro\u017enjo svojemu sistemu oblasti, ki temelji na represiji in strahu,\u00ab je v intervjuju dejal Michael McGrath, evropski komisar za demokracijo, pravosodje in vladavino prava. \u00bbNjihov kon\u010dni cilj je uni\u010denje Evropske unije. In glede tega ne bi smeli imeti iluzij, saj ne \u017eelijo velikega, mo\u010dnega in enotnega demokrati\u010dnega bloka na svojem pragu.\u00ab<\/p>\n<p>Zaskrbljujo\u010de je tudi, da so v nedavnih vojnih simulacijah ukrajinske ekipe za drone hitro premagale bistveno ve\u010dje enote sil NATO. Te\u017eava je v tem, da imajo ruske enote primerljive izku\u0161nje in opremo za drone ter bi se verjetno precej bolje zna\u0161le proti evropskim vojskam kot proti Ukrajini, \u0161e posebej \u010de ZDA ne bi hitro prisko\u010dile na pomo\u010d.<\/p>\n<p>\u00bbRa\u010dunati moramo, da se Putin vede iracionalno in eskalacijsko\u00ab<\/p>\n<p>Da bi se podala v tak\u0161no eskalacijo, bi morala Rusija najprej zapolniti vrste svoje vojske. \u00bbMobilizacija je tehni\u010dno povsem izvedljiva; njihov mobilizacijski sistem je bil popravljen. Vendar bi to ustvarilo tudi resne notranje te\u017eave in pritiske, kar bi lahko privedlo do razli\u010dnih zanimivih razpletov. Za Putina bi bila to tvegana odlo\u010ditev,\u00ab je dejal Kaupo Rosin, direktor estonske zunanje obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe. \u00bbTe\u017eave znotraj Rusije se za\u010dnejo kopi\u010diti: neuspehi na boji\u0161\u010du, finan\u010dne razmere in ukrajinski globinski napadi, ki vplivajo na gospodarstvo, pa tudi na ljudi.\u00ab<\/p>\n<p>\u0160vedski obrambni minister Jonson je spomnil, da je po za\u010detku mobilizacije jeseni 2022 iz Rusije pobegnilo ve\u010d sto tiso\u010d mo\u0161kih, saj so se bali, da bodo poslani v ukrajinski \u00bbstroj za mletje mesa\u00ab. \u00bbKo je Putin nazadnje izvedel mobilizacijo, je pri\u0161lo do velikega bega mo\u017eganov, videli pa smo tudi, da je Putinova priljubljenost mo\u010dno padla,\u00ab je dejal. Napad na NATO bi bil resna napaka, je dodal Jonson: \u00bbZelo odlo\u010dno vztrajamo pri tem, da vsak centimeter ozemlja zavezni\u0161tva ostane varen.\u00ab<\/p>\n<p>Ideja o izhodu iz zastoja v Ukrajini s \u0161iritvijo vojne na baltske \u010dlanice zveze NATO bi bila za Putina lahko mamljiva, a tudi nevarna, je dejal Norbert R\u00f6ttgen, visoki nem\u0161ki poslanec. \u00bbTo bi bil za Putina ogromen dodaten riziko, da po neuspehu proti Ukrajini v voja\u0161ki konflikt preprosto doda \u0161e enega zelo mo\u010dnega nasprotnika,\u00ab je dejal R\u00f6ttgen. Kljub temu je dodal, da je Putin znan po prevzemanju velikih tveganj: \u00bbKljub mojim dvomom moramo ra\u010dunati z mo\u017enostjo, da se Putin vede iracionalno in eskalacijsko,\u00ab poro\u010da\u00a0Index.hr.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Rusija je obti\u010dala na ukrajinskem boji\u0161\u010du in vra\u010da z mno\u017ei\u010dnimi napadi na Kijev, medtem ko v evropskih prestolnicah&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":106984,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[409,65,66,16534,529,526,1326,1514,421,30894,2493,37,38,929,458],"class_list":["post-106983","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-donald-trump","tag-europe","tag-evropa","tag-mobilizacija","tag-napad","tag-nato","tag-pogajanja","tag-putin","tag-rusija","tag-rusija-in-nato","tag-rusija-ukrajina","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-vojna-v-ukrajini","tag-volodimir-zelenski"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116651018389133843","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/106983","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=106983"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/106983\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/106984"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=106983"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=106983"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=106983"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}