{"id":107221,"date":"2026-05-28T11:21:15","date_gmt":"2026-05-28T11:21:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/107221\/"},"modified":"2026-05-28T11:21:15","modified_gmt":"2026-05-28T11:21:15","slug":"gzs-lahkotne-izjave-o-rekordnih-dobickih-ne-odrazajo-celovite-slike-dejanskega-stanja-v-podjetjih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/107221\/","title":{"rendered":"GZS: “Lahkotne izjave o rekordnih dobi\u010dkih ne odra\u017eajo celovite slike dejanskega stanja v podjetjih”"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Na\u0161a analitska slu\u017eba je ugotovila, da so se prihodki dru\u017eb lani realno zni\u017eali za en odstotek, izvoz je realno upadel za dva odstotka, dodana vrednost se je realno okrepila za manj kot 0,5 odstotka, dobi\u010dek pa se je realno pove\u010dal za 10 odstotkov,” je povedala direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal. Foto: STA (zajem zaslona)<\/p>\n

Rezultati poslovanja dru\u017eb za lansko leto, ki jih je objavila Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ka\u017eejo, da so podjetja v Sloveniji v letu 2025 ustvarila 7,34 milijarde evrov neto \u010distega dobi\u010dka, kar je nominalno za 13 odstotkov in realno za 10 odstotkov ve\u010d kot predlani. Prve ocene Statisti\u010dnega urada ob tem ka\u017eejo na 3-odstotno rast BDP-ja v prvem leto\u0161njem \u010detrtletju.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Kot je na novinarski konferenci dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal, so se ob teh objavah v javnosti pojavile interpretacije, ki so bile osredoto\u010dene predvsem na dobi\u010dke. Dodala je, da so na GZS-ju \u017ee takoj po objavi Ajpesa opozorili, da “gospodarske slike ne moremo presojati samo po enem ali dveh kazalnikih” in da je “izpostavljanje rasti dobi\u010dkov lahko zelo v\u0161e\u010dno, vendar potrebuje res celovit pregled \u2013 od dodane vrednosti investicij do izvoza, rasti stro\u0161kov dela in tudi dobre analize po panogah”. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tIvanc: Ajpesovi podatki o rasti dobi\u010dka ne zanikajo opozoril GZS-ja o upadanju rasti BDP-ja<\/a><\/p>\n

Zatrdila je, da GZS ni napovedoval katastrofalnih razmer. “Je pa res, da smo ves \u010das opozarjali, da se je gospodarska rast v preteklih letih umirjala zlasti zaradi \u0161ibkega izvoza, kar se \u0161e vedno potrjuje tudi v vseh doma\u010dih in mednarodnih podatkih,” je pojasnila in poudarila, da je odgovorno in na podlagi podatkov pravo\u010dasno opozarjanje na potencialna tveganja tudi ena od nalog GZS-ja. Dodala je, da je poslovanje gospodarstva dinami\u010dno in da lahko napovedi odstopajo od kon\u010dnih rezultatov. “\u010ce podjetjem uspe ubla\u017eiti negativne u\u010dinke, je seveda to dobra novica, kar pa ne pomeni, da tveganja ni bilo,” je poudarila.<\/p>\n

GZS po besedah generalne direktorice zelo pozdravlja, da je slovensko gospodarstvo v zadnji dobri polovici leta za\u010delo krepiti rast. A kot je dodala, moramo biti pri interpretaciji teh podatkov realni. Podatki o 3-odstotni rasti BDP-ja v prvem \u010detrtletju so, kot je opozorila, tudi posledica tega, da je bil rezultat rasti v prvem \u010detrtletju lanskega leta “izrazito slab in celo negativen”. \u010ce primerjamo prvo leto\u0161nje \u010detrtletje z lanskim zadnjim, je bila rast le 0,7-odstotna, je dejala in opozorila, da je ta rast ni\u017eja, kot je bila v drugem ali tretjem \u010detrtletju lani. “Spodbudno pa je, da se od zadnjega \u010detrtletja leta 2025 poleg investicij v zgradbe in objekte krepijo investicije tudi v stroje in opremo. To nakazuje na potrebo po tem, da bi bila podjetja bolj produktivna,” je pojasnila Nahtigal. Ob tem je dodala, da GZS \u0161e vedno skrbi slaba rast izvoza blaga in storitev.<\/p>\n

Razmerje med stro\u0161ki dela in dodano vrednostjo na najvi\u0161ji ravni po letu 2020<\/p>\n

Glede podatkov o poslovanju podjetij v lanskem letu je Nahtigal dejala, da “lahkotne izjave o rekordnih dobi\u010dkih v gospodarstvu ne poka\u017eejo realne in celotne slike”. Podatke o gospodarskih dru\u017ebah v letu 2025 je z dodatnimi analizami preu\u010dila analitska slu\u017eba GZS-ja. “Ugotovila je, da so se prihodki dru\u017eb lani realno zni\u017eali za en odstotek, izvoz je realno upadel za dva odstotka, dodana vrednost se je realno okrepila za manj kot pol odstotka, dobi\u010dek pa se je realno pove\u010dal za 10 odstotkov,” je nanizala Nahtigal.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tStatistika lanskega poslovanja slovenskih podjetij: ve\u010dji neto dobi\u010dki v vseh dejavnostih<\/a><\/p>\n

Najve\u010djo rast dobi\u010dkov sta ustvarili dve dejavnosti \u2013 strokovne, znanstvene in tehni\u010dne dejavnosti, kamor spadajo tudi finan\u010dni holdingi, ter energetika. Predelovalne dejavnosti in sektor trgovina sta medtem skupaj prispevala le 28 odstotkov celotnega pove\u010danja neto dobi\u010dka v Sloveniji, je pojasnila direktorica GZS-ja. Poudarila je, da lanski dobi\u010dek ni bil posledica bistveno ve\u010dje prodaje, proizvodnje in dodane vrednosti, temve\u010d zmanj\u0161anja izgub podjetij in finan\u010dnih u\u010dinkov v povezanih dru\u017ebah. “EBITDA (prihodek pred obrestmi, davki in amortizacijo) je realno upadel za 0,6 odstotka. To je dejansko stanje,” je dejala. <\/p>\n

Produktivnost dela je medtem porasla, a je Nahtigal pri tem opozorila, da je bila ta rast bistveno ni\u017eja od rasti stro\u0161kov dela. “Razmerje se je pove\u010dalo na najvi\u0161jo vrednost od leta 2020. V zadnjih petih letih so se stro\u0161ki dela na delovno uro v zasebnem sektorju pove\u010dali za \u0161e enkrat hitreje kot v povpre\u010dju EU-ja. To enostavno pomeni, da ustvarimo bistveno manj, kot se krepijo stro\u0161ki dela,” je dejala.<\/p>\n

Ve\u010dina podjetij ocenjuje, da dvig stro\u0161kov dela pomembno vpliva na dobi\u010dkonosnost<\/p>\n

Anketa o stro\u0161kih dela, ki jo je GZS maja opravil v 460 podjetjih, je po navedbah Vesne Nahtigal pokazala, da so se podjetja na to ve\u010dinoma odzvala odgovorno “z iskanjem notranjih rezerv, dvigom prodajnih cen, upo\u010dasnjevanjem investicij, izgubo naro\u010dil, slab\u0161o likvidnostjo, z zni\u017eevanjem zaposlenosti, z nenadome\u0161\u010danjem in v manj\u0161em delu tudi odpu\u0161\u010danjem, z zni\u017eanjem dobi\u010dkonosnosti in prilagajanjem poslovanja”.<\/p>\n

Vodja analitske slu\u017ebe GZS-ja Bojan Ivanc je pojasnil, da je v anketi pribli\u017eno 20 odstotkov podjetij ocenilo, da se je povpre\u010den stro\u0161ek dela na zaposlenega med leto\u0161njim in lanskim februarjem pove\u010dal za od osem do 10 odstotkov, v \u0161estini pa od \u0161est do osem odstotkov. Ve\u010d kot tretjina podjetij je navedla, da je bila ta rast najvi\u0161ja v zadnjih 10 letih, v slabi tretjini podjetij pa v zadnjih treh letih.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tV prvem \u010detrtletju BDP vi\u0161ji za 3 %. Bo\u0161tjan\u010di\u010d: To je jasen odgovor na vse katastrofalne napovedi.<\/a><\/p>\n

Na rast stro\u0161kov dela so klju\u010dno vplivali dvig minimalne pla\u010de, na drugem mestu je bil dvig pla\u010d v konkuren\u010dnih podjetjih, sledili so uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo, dvig pla\u010d v sektorju dr\u017eava, dvig lestvice v podjetni\u0161kih kolektivnih pogodbah in bolj\u0161e poslovanje podjetij. “To je skrb vzbujajo\u010de, saj bi si \u017eeleli, da bi bil klju\u010den dejavnik dobro poslovanje,” je povedal. Zaradi administrativno dolo\u010denega dviga minimalne pla\u010de je sedem odstotkov podjetij navedlo, da je manj dvignilo druge pla\u010de, kot bi jih sicer.<\/p>\n

Pribli\u017eno dve tretjini podjetij sta ocenili, da je dvig stro\u0161kov dela pomembno vplival na njihovo dobi\u010dkonosnost in naro\u010dila. Tri \u010detrtine podjetij je dvignilo prodajne cene ali pa zni\u017ealo dobi\u010dkonosnost, nekaterim se je poslab\u0161ala likvidnost, nekatera so izgubila naro\u010dilo ali pa so bila manj konkuren\u010dna, slaba polovica podjetij pa se je tudi odlo\u010dila za ustavitev ali odlog klju\u010dnih investicij, je navedel.<\/p>\n

Tretjina podjetij izvaja dejavnosti mehkega zni\u017eevanja \u0161tevila zaposlenih, dobra \u010detrtina je ustavila zaposlovanje. Pribli\u017eno desetina je za\u010dela odpu\u0161\u010dati. Pribli\u017eno polovica podjetij zaustavlja investicije, negativni vpliv bo po Ivan\u010devih besedah navzo\u010d v naslednjem letu dni. Zaradi izzivov petina vpra\u0161anih hitreje uvaja umetno inteligenco, nekatera odprodajajo poslovno nepotrebno premo\u017eenje, pove\u010dujejo normative za uspe\u0161nost ali prehajajo na skraj\u0161an delovni \u010das.<\/p>\n

\u010ce se pogoji poslovanja ne bodo spremenili, je dobra polovica vpra\u0161anih napovedala dvig prodajnih cen, 38 odstotkov jih bo ustavilo investicije, dobra tretjina bo izvedla racionalizacijo, tretjina pa dodelila manj\u0161e bonuse. Okoli 10 odstotkov jih je, \u010de se razmere ne bodo izbolj\u0161ale, navedlo trdo odpu\u0161\u010danje, pri \u010demer naj bi jih okoli 40 odstotkov \u0161tevilo zaposlenih zni\u017ealo za okoli \u0161est odstotkov, je \u0161e navedel Ivanc.<\/p>\n

Po oceni GZS-ja je dav\u010dno podro\u010dje v koalicijski pogodbi dobro zastavljeno<\/p>\n

Direktorica GZS-ja se je dotaknila tudi koalicijske pogodbe, ki so jo podpisale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati. Kot je dejala, so na GZS-ju veseli, da je dav\u010dno okolje v koalicijski pogodbi “za za\u010detek dobro naslovljeno”. Ob tem pri\u010dakujejo bolj konkretne predloge, klju\u010dno po njihovi oceni pa je, da se “naredi korak v smeri spodbudnega dav\u010dnega okolja, ki bo vsem prineslo dobrobit”.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tMe\u0161ani odzivi na koalicijsko pogodbo. Nekateri ukrepe pozdravljajo, drugi pred njimi svarijo.<\/a><\/p>\n

“Ocenjujemo, da predlogi koalicijske pogodbe v delu dav\u010dne razbremenitve z bolj celostnim pristopom razli\u010dnih ukrepov sledijo razvojnemu cilju Slovenije. Pozdravljamo tudi ukrepe za razbremenitev pla\u010d zaposlenih, kot tudi dav\u010dne spodbude podjetij za investicije, inovacije, digitalizacijo, raziskave in razvoj ter privabljanje vrhunskih kadrov, ki so klju\u010dni za ve\u010djo produktivnost in dolgoro\u010dno rast,” je na\u0161tela.<\/p>\n

Na GZS-ju ocenjujejo, da bi lahko s predlaganimi ukrepi razbremenili ne le vodilne delavce, ampak tudi razvojne kadre. “Predlogi na podro\u010dju dohodnine razbremenjujejo vse pla\u010de zaposlenih, kar \u0161e posebej velja zaradi dviga splo\u0161ne olaj\u0161ave in dviga olaj\u0161ave za mlade,” je dejala Nahtigal, ki je ob tem poudarila, da “zmanj\u0161anje dav\u010dnega bremena za posameznike in podjetja ustvarja pogoje za ve\u010djo gospodarsko aktivnost”. “To pa pomeni ve\u010d investicij, ve\u010d delovnih mest, vi\u0161je pla\u010de in potro\u0161njo,” je dodala.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"“Na\u0161a analitska slu\u017eba je ugotovila, da so se prihodki dru\u017eb lani realno zni\u017eali za en odstotek, izvoz je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":107222,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[2735,81,24133,82,173,11525,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":["post-107221","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-analiza","tag-business","tag-dobicki","tag-economic","tag-gospodarstvo","tag-gzs","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116651942696704107","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/107221","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=107221"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/107221\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/107222"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=107221"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=107221"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=107221"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}