{"id":107227,"date":"2026-05-28T11:24:10","date_gmt":"2026-05-28T11:24:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/107227\/"},"modified":"2026-05-28T11:24:10","modified_gmt":"2026-05-28T11:24:10","slug":"pisma-v-katerih-sta-si-kosovel-in-fanica-obid-mirjam-izmenjala-svojo-izjemno-sirino-misli","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/107227\/","title":{"rendered":"Pisma, v katerih sta si Kosovel in Fanica Obid – Mirjam izmenjala svojo izjemno \u0161irino misli"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Prvo
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrvo pismo Fanici Obid spremlja datum 8. junij leta 1922, njuno poznej\u0161e dopisovanje pa se je razvijalo v intelektualno navezanost. Foto: Knjigarna kavarna Maks<\/p>\n

Knjigo Ali vi \u0161e kaj pi\u0161ete? je zalo\u017eba Mladinska knjiga predstavila prav na dan, ko je minilo stoletje od smrti tega prezgodaj umrlega, a izjemno vplivnega pesnika. Urednica knjige Nela Male\u010dkar je na predstavitvi v Novi Gorici povedala, da v Kosovelovem Zbranem delu, ki ga je uredil Anton Ocvirk, na\u0161tejemo 220 enot pisem za 33 naslovljencev, a najbogatej\u0161a in najobse\u017enej\u0161a se nana\u0161a na Fanico Obid – Mirjam (1903\u20131940) \u2013 teh je skupaj 36 pisem.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Fanica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFanica Obid je Kosovela med boleznijo ve\u010dkrat obiskala v Tomaju in naj bi bila zadnja, s katero se je pesnik pogovarjal pred svojo smrtjo. Poro\u010dena je bila z narodnim delavcem in \u010dlanom ilegalne organizacije TIGR Zorkom Jelin\u010di\u010dem. Umrla je ob porodu leta 1940. Foto: Mestna knji\u017enica in \u010ditalnica Idrija<\/p>\n

Pisma so se ohranila v rjavem kov\u010dku, ki jih je Kosovelova sestra ob koncu svojega \u017eivljenja predala dru\u017einskemu prijatelju Ediju Racetu. Del teh pisem je za objavo na Radiu Trst A uredila publicistka Nada Pertot. Leta 2008 pa je nato neobjavljena pisma za knjigo Dragi Sre\u010dko zbrala in uredila literarna zgodovinarka Tatjana Rojc, ki je na predstavitvi izrazila veselje, da je korespondenca med Kosovelom in Fanico zdaj prvi\u010d objavljena posebej, saj pomeni temelj za nadaljnja raziskovanja o obeh osebnostih.<\/p>\n

Sre\u010dkova pisma Fanici so bila pred petdesetimi leti natisnjena in strokovno komentirana, Fani\u010dina pa so veljala za izgubljena in so tokrat prvi\u010d objavljena v Sloveniji. <\/p>\n

V knjigi so pisma urejena kronolo\u0161ko, spremljajo jih dokumentarne fotografije in imensko kazalo Slovencev, sodobnikov, tujcev in klasikov, s \u010dimer \u017eelijo predstaviti kontekst, o \u010dem vse sta se sogovornika, takrat mlada \u010dloveka, pogovarjala in kako neverjetno razgledana sta bila, zlasti Fanica, je poudaril drugi urednik knjige Ale\u0161 Berger.<\/p>\n

Po \u010dude\u017eu ohranjena pisma
\u010cude\u017e je, da so se pisma zaradi takratnega fa\u0161izma sploh ohranila, dodaja. Dalj \u010dasa so namre\u010d veljala za izgubljena, literarni zgodovinarji pa bodo lahko v knjigi na\u0161li tudi nekaj klju\u010dnih Kosovelovih izjav, ki jih svojim prijateljem ni povedal. Kljub te\u017ekim \u010dasom fa\u0161izma in preganjanja je obstajalo tudi kulturno \u017eivljenje in tako je Fanica denimo organizirala knji\u017eni klub. Njena pisma so posebna tudi zaradi “svojevrstne \u0161egavosti”, vsebujejo pa tudi kak\u0161no etnografsko zanimivost iz takratnih \u010dasov, pristavi Berger.<\/p>\n

Pokon\u010dna avtorica, vedno usmerjena v demokracijo in spo\u0161tovanje<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSre\u010dko iz Ljubljane: NUK pridobil pisma Sre\u010dka Kosovela<\/a><\/p>\n

Fanica Obid – Mirjam je prihajala iz vasi Bukovo na Cerkljanskem. V Tolminu se je izobra\u017eevala na u\u010ditelji\u0161\u010du, s Kosovelom pa si je za\u010dela dopisovati v \u010dasu njegovega \u0161olanja v Ljubljani. Po besedah Nele Male\u010dkar si je za tisti \u010das kot \u017eenska izborila \u017eivljenje, ki ni bilo obi\u010dajno za ta spol. Bila je svobodomiselno dekle, pre\u017eeto z antifa\u0161izmom, domoljubjem in vero v enakopravnost \u017eensk.<\/p>\n

Seznanjena je bila s tradicijo slovenskega tr\u017ea\u0161kega feminizma z revijami, kot sta Slovenka in \u017denski svet, poznala je tudi italijanski feminizem, vendar je tr\u017ea\u0161ke feministke svojega \u010dasa \u0161e dodatno nadgradila. Njen feminizem je bil visoko eti\u010den, njen pogled pa je bil vedno oprt v demokracijo in spo\u0161tovanje.<\/p>\n

Poro\u010dena je bila z narodnim delavcem in \u010dlanom ilegalne organizacije TIGR Zorkom Jelin\u010di\u010dem, ki je pri knjigi podpisan kot \u0161e en avtor spremne besede, spremno besedo pa je prispeval tudi njegov sin, pisatelj Du\u0161an Jelin\u010di\u010d.<\/p>\n

V pismih dopisovalca premi\u0161ljujeta o literarnem ustvarjanju in dru\u017ebeno pomembnih vpra\u0161anjih, a tudi o zelo osebnih stvareh. Po pri\u010devanju Kosovelovih naj bi bila Fanica zadnja oseba, s katero je pesnik govoril na smrtni postelji, ko ga je obiskala v Tomaju.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Prvo pismo Fanici Obid spremlja datum 8. junij leta 1922, njuno poznej\u0161e dopisovanje pa se je razvijalo v…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":107228,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[30945,2009,25373,59,61,62,37,58,60,38,2008],"class_list":["post-107227","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-fanica-obid-mirjam","tag-kosovelovo-leto","tag-pisma","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-srecko-kosovel"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116651954630398110","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/107227","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=107227"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/107227\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/107228"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=107227"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=107227"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=107227"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}