{"id":10741,"date":"2026-03-02T05:03:08","date_gmt":"2026-03-02T05:03:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/10741\/"},"modified":"2026-03-02T05:03:08","modified_gmt":"2026-03-02T05:03:08","slug":"tomo-o-vijugasti-poti-iz-primeza-odvisnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/10741\/","title":{"rendered":"Tomo o vijugasti poti iz prime\u017ea odvisnosti"},"content":{"rendered":"

V Sloveniji se \u0161e vedno soo\u010damo z izjemno obse\u017eno problematiko prekomernega u\u017eivanja alkohola, a na\u0161a visoka dru\u017ebena toleranca do pitja opojnih pija\u010d pu\u0161\u010da hude in dolgotrajne zdravstvene ter socialne posledice. V predlanskem letu je registrirana poraba zna\u0161ala kar 86,2 litra piva, 41,9 litra vina in 3,8 litra \u017eganih pija\u010d na prebivalca, starej\u0161ega od 15 let. \u010ceprav na eni strani nekoliko in optimisti\u010dno nara\u0161\u010da \u0161tevilo tistih, ki sploh ne pijejo, pa po drugi strani opa\u017eajo, da med tistimi, ki alkohol u\u017eivajo, kar 59 odstotkov oseb pije na tvegan oziroma \u0161kodljiv na\u010din. Znanstveni dokazi na tem podro\u010dju so popolnoma neizpodbitni: varna meja pitja alkohola z vidika tveganja za \u010dlovekovo zdravje namre\u010d ne obstaja.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Alkohol.<\/p>\n

raziskava<\/p>\n

Zakaj generacija Z pije manj alkohola?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Te\u017eka pot iz alkoholizma<\/p>\n

Da je pot iz prime\u017ea odvisnosti izjemno dolga, vijugasta in zahteva neizmerno mero trdne volje, slikovito pri\u010da \u017eivljenjska zgodba Toma, zdravljenega alkoholika, ki brez alkohola zdaj \u017eivi \u017ee dvaindvajset let. Njegova pot do nujno potrebnega okrevanja se je za\u010dela ob klju\u010dnem \u017eivljenjskem prelomu, ko sta se s prijateljem odlo\u010dila obiskati sre\u010danje anonimnih alkoholikov. Iz te izku\u0161nje lastnega re\u0161evanja je hitro zrasla tudi globoka \u017eelja pomagati drugim, ki so se zna\u0161li na dnu, sprva predvsem brezdomcem, ki so v tistem \u010dasu bivali in iskali zavetje pod semedelskim mostom v Kopru. Danes Tomo uspe\u0161no in predano deluje v programu Vrtnica, kjer mo\u0161kim v okviru stanovanjske in pripravljalne skupnosti pomagajo skozi zahteven dvoletni program, ki je osnovan na komunski ureditvi, a ohranja stik z zunanjim svetom in doma\u010dimi. Pri celostni rehabilitaciji posameznikov izjemno pomembno vlogo igra vsakodnevna skrb za \u017eivali in samooskrba, saj imajo v skupnosti konje, koze, zajce in perutnino. Program je zasnovan tako, da v skupnosti ni \u010distilk ali kuharic, temve\u010d so fantje sami zadol\u017eeni za vsa hi\u0161na opravila, kar uporabnike ponovno u\u010di prevzemanja odgovornosti in skrbi za so\u010dloveka.<\/p>\n

40 dni brez alkohola: korak k \u010dloveku in stran od kozarca<\/p>\n

Minuli teden se je na pepelnico za\u010dela tradicionalna, zdaj \u017ee enaindvajseta preventivna akcija z naslovom 40 dni brez alkohola, ki bo trajala vse do velike sobote, 4. aprila. Pobuda, ki jo vrsto let soorganizirajo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje ter \u0161tevilni drugi akterji, slovensko javnost vabi k odgovornej\u0161emu odnosu do alkohola v vseh sferah \u017eivljenja, tako doma, na cesti, pri delu kot tudi v \u0161ir\u0161i dru\u017ebi. Z leto\u0161njim geslom \u00bbKorak k \u010dloveku\u00ab pozornost strokovnjakov in \u0161ir\u0161e javnosti namenjajo predvsem med\u010dlove\u0161kim vezem in medsebojnemu sodelovanju.<\/p>\n

Kljub desetletjem uspe\u0161ne treznosti pa Tomo ostaja mo\u010dno prizemljen, poni\u017een in povsem realen. Zase odkrito pravi, da je zazdravljen, ne pa popolnoma ozdravljen, saj se globoko zaveda, da bo potencialni odvisnik ostal pravzaprav vse \u017eivljenje. V svojem doma\u010dem okolju zato strogo in brez izjem ohranja varno obmo\u010dje brez prisotnosti alkohola in je neizmerno ponosen, da se mu je s trdim delom uspelo izkopati iz brezna ter si ponovno ustvariti polno dru\u017einsko \u017eivljenje. Ob tem pa zrelo poudarja, da pri svojem uspehu ne sme postati vzvi\u0161en, saj bi ga pomanjkanje poni\u017enosti lahko hitro pahnilo nazaj v tisto \u017eivljenje, ki ga je pustil za seboj.<\/p>\n

Njegovim \u017eivljenjskim spoznanjem in besedam mo\u010dno pritrjuje tudi uporabnica iz Dru\u0161tva UP, ki je ena od pomembnih podpornih organizacij leto\u0161nje akcije. Ob pogledu nazaj se spominja, da bo kmalu minilo pet let, odkar je spila svoj zadnji kozarec, pri \u010demer iskreno upa, da je bil ta res njen zadnji. Kot poudarja sama iz lastnih izku\u0161enj, je v svetu treznosti povsem jasno, da kon\u010dni cilj pravzaprav sploh ne obstaja, temve\u010d obstaja le pot. To je pot nenehnega in vsakodnevnega odlo\u010danja ter zavestna izbira treznosti, ki jo posameznik sprejme prvenstveno zaradi sebe, pa tudi zaradi svojih bli\u017enjih, svojih neuresni\u010denih sanj in iskanja lep\u0161ega \u017eivljenja. Njeno osebno pri\u010devanje dokazuje trditev stroke, da zasvojenost pusti globoke sledi za vse \u017eivljenje in da se pot okrevanja dobro odpre \u0161ele takrat, ko \u010dlovek preneha piti.<\/p>\n

Tri nepotrebne smrti na dan<\/p>\n

Kljub tak\u0161nim svetlim in navdihujo\u010dim zgodbam posameznikov pa uradna statistika v Sloveniji ostaja neizprosna in zahteva takoj\u0161nje ukrepanje. Vesna Marinko, generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, je ob tem opozorila, da ima alkohol pomemben vpliv na na\u0161e telesno in du\u0161evno zdravje ter neposredno prispeva k nastanku ve\u010d kot dvestotih razli\u010dnih bolezenskih stanj, med katerimi je tudi razvoj kar sedmih vrst raka, nastanek bolezni srca in o\u017eilja ter razvoj \u0161tevilnih du\u0161evnih motenj. Grozljiv je tudi podatek, da vsako leto v Sloveniji zaradi alkohola izgubimo ve\u010d sto \u017eivljenj, natan\u010dneje ve\u010d kot 800 ljudi, kar pomeni vsaj dve do tri povsem nepotrebne smrti na dan.<\/p>\n

<\/p>\n

\"\ufeffPretty<\/p>\n

raziskava<\/p>\n

Vsak drugi prodajalec otroku brez vpra\u0161anj proda tobak, pri alkoholu je stanje \u0161e huj\u0161e<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Posebno bole\u010d in skrb vzbujajo\u010d za na\u0161o prihodnost pa je podatek, da ima \u017ee vsak peti enajstletnik in skoraj polovica trinajstletnikov izku\u0161njo s pitjem alkohola. Zelo zgovorno je dejstvo, da otroci alkohol najpogosteje dobijo in prvi\u010d pokusijo prav v svojem doma\u010dem okolju, kar izjemno resno ogro\u017ea razvoj njihovih \u0161e nedozorelih mo\u017eganov. Za posameznike, ki prepoznajo svoje tvegano pitje, pa obstaja lu\u010d na koncu predora, saj so jim v zdravstvenih domovih na voljo brezpla\u010dna svetovanja za opu\u0161\u010danje pitja SOPA\u200b, ki ponujajo strokovno in predvsem neobsojajo\u010do pomo\u010d pri iskanju prilagojenih re\u0161itev.<\/p>\n

Tragi\u010dne in nepovratne posledice te dru\u017ebene tolerance prepogosto, pravzaprav vsakodnevno, ob\u010dutimo tudi na slovenskih cestah. Predstavnica Javne agencije za varnost prometa Sa\u0161a Jev\u0161nik Kafol je postregla z izjemno alarmantnimi podatki za nedavno kon\u010dano leto. V tem letu so alkoholizirani vozniki povzro\u010dili kar 1538 prometnih nesre\u010d. V teh nesre\u010dah je kruto in prezgodaj umrlo 28 oseb, kar predstavlja skoraj tretjino vseh smrtnih \u017ertev na na\u0161ih cestah. Analize ka\u017eejo, da je povpre\u010dna stopnja alkoholiziranosti pri tistih povzro\u010diteljih, ki so zakrivili smrtne prometne nesre\u010de, zna\u0161ala nevarnih 1,39 grama alkohola na kilogram krvi. Vsaka posamezna tak\u0161na smrt v prometu ne pomeni le statisti\u010dne \u0161tevilke, temve\u010d za seboj potegne prekinjena \u017eivljenja star\u0161ev, otrok, partnerjev in sodelavcev, ki so uni\u010dena zgolj zaradi zavestno neodgovornega in sebi\u010dnega ravnanja posameznika za volanom.<\/p>\n

Odgovor na stisko<\/p>\n

Kot ocenjuje Peter Toma\u017ei\u010d, generalni tajnik Slovenske karitas, se uni\u010dujo\u010d vpliv alkohola \u0161iri tudi globoko v dru\u017einske celice, saj ima po njihovih ocenah v Sloveniji vsaka \u010detrta dru\u017eina te\u017eave prav zaradi alkohola. V mre\u017ei Karitas so tako vsako leto v razli\u010dne oblike svetovanj in pomo\u010di prisiljeni vklju\u010diti ve\u010d kot 11.000 posameznikov, ki se znajdejo v hudih socialnih in psiholo\u0161kih stiskah. Ob vsem tem Andreja Verov\u0161ek iz zavoda Med.Over.Net zelo pronicljivo opozarja, da alkohol sam po sebi pogosto ni primarni vzrok za te\u017eave, temve\u010d je najve\u010dkrat zgolj napa\u010den odgovor na posameznikovo globoko stisko, ob\u010dutek hudega nerazumevanja in nesprejetosti ter pomanjkanje pristne med\u010dlove\u0161ke povezanosti. Kjer so medosebni odnosi varni in podporni, se namre\u010d tveganje za \u0161kodljivo rabo alkohola mo\u010dno zmanj\u0161a. Prava in u\u010dinkovita preventiva pred zasvojenostjo se torej ne za\u010dne zgolj pri strogih prepovedih in kaznih, temve\u010d predvsem pri ustvarjanju varnih prostorov bli\u017eine, pri pogovoru in grajenju trdnih odnosov \u017ee od najzgodnej\u0161ega otro\u0161tva dalje.<\/p>\n

\"David<\/p>\n

David Zupan\u010di\u010d,\u00a0zdravnik in pisatelj:\u00a0\u00bbPrepri\u010dan sem, da ni odnosa, ki bi ga alkohol zares izbolj\u0161al. In lahko upamo, da kdo od nas v teh \u0161tiridesetih dneh celo za\u010duti, da je \u017eivljenje brez alkohola lahko prav tako zabavno, polno in dru\u017eabno; pa \u0161e precej manj nevarno.\u00ab<\/p>\n

Prizadevanje za treznej\u0161o slovensko dru\u017ebo je v \u010dudovito misel strnil ambasador leto\u0161nje akcije, priljubljeni zdravnik in pisatelj David Zupan\u010di\u010d. Prepri\u010dan je, da je akcija 40 dni brez alkohola izjemno dragocena in potrebna predvsem zato, ker lahko vsej dru\u017ebi in mnogim posameznikom brez obsojanja nastavi ogledalo. Opozoril je, da odvisnost ni zgolj tista stereotipna podoba opitega \u010dloveka, ki nezavesten le\u017ei pod mizo, temve\u010d se zahrbtno ka\u017ee tudi takrat, ko si kot dru\u017eba in posamezniki preprosto ne znamo ve\u010d predstavljati osebnega praznovanja ali spro\u0161\u010denega petkovega ve\u010dera brez obveznega kozarca alkohola v roki. \u00bbPrepri\u010dan sem, da ni odnosa, ki bi ga alkohol zares izbolj\u0161al. In lahko upamo, da kdo od nas v teh \u0161tiridesetih dneh celo za\u010duti, da je \u017eivljenje brez alkohola lahko prav tako zabavno, polno in dru\u017eabno; pa \u0161e precej manj nevarno.\u00ab\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Sloveniji se \u0161e vedno soo\u010damo z izjemno obse\u017eno problematiko prekomernega u\u017eivanja alkohola, a na\u0161a visoka dru\u017ebena toleranca…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10742,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[5384,5385,5389,32,4279,35,31,34,5387,36,2181,5386,5388,37,60,38,33,2180],"class_list":{"0":"post-10741","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-alkoholizem","9":"tag-druzbena-odgovornost","10":"tag-druzbeni-vpliv","11":"tag-headlines","12":"tag-mladostniki","13":"tag-najpomembnejse-novice","14":"tag-news","15":"tag-novice","16":"tag-odvisnost","17":"tag-osrednje-novice","18":"tag-preventiva","19":"tag-prometna-varnost","20":"tag-rehabilitacija","21":"tag-slovene","22":"tag-slovenija","23":"tag-slovenscina","24":"tag-top-stories","25":"tag-zdravje"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10741","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10741"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10741\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10742"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10741"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10741"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10741"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}