![\"17.02.2026](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-A37A3017-1000.webp.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Maximarket \u2013 veleblagovnica ali kaj drugega?<\/p>\n
Z zanimanjem sem prebral \u010dlanek Ne\u017ee Mravlje z naslovom Naj ikoni\u010dna stavba vendarle ostane veleblagovnica? (Dnevnik, 18. 2. 2026), zlasti razmi\u0161ljanja vpra\u0161anih o usodi in vsebini Maximarketa (str. 4\u20136), kar bo verjetno sovpadlo v prihodnosti tudi z vpra\u0161anjem usode in vsebine sosednje stolpnice NLB.<\/p>\n
Strinjam se z mnenji vpra\u0161anih in bi se navezal na prof. Ostana, ki je postavil Maximarket v \u0161ir\u0161i kontekst Trga republike kot \u00bbreprezentan\u010dnega prostora\u00ab in vlogo Maximarketa s kulturnimi programi.<\/p>\n
Ve\u010dkrat se je omenjala knji\u017eni\u010dna ponudba, bi pa podal \u0161e en potencialni vidik, muzealski, in predstavitev slovenske politi\u010dne poti v 20. stoletju. Nosilec osrednje razstave o 20. stoletju je Muzej novej\u0161e in sodobne zgodovine Slovenije s prostori v Cekinovem gradu ob Hali Tivoli, ki pa, kolikor vem, poka po \u0161ivih in je oddaljen od o\u017ejega mestnega sredi\u0161\u010da. Nedvomno bi selitev muzeja s stalno razstavo v Maximarket pripomogla k njegovemu nadaljnjemu razvoju, na drugi strani pa bi njihova stalna razstava vsebinsko dopolnila \u00bbreprezentan\u010dni prostor\u00ab in simboli\u010dno povezala tudi dva trga, ki sta bila osrednji mesti v na\u0161i politi\u010dni zgodovini oziroma politi\u010dni razglasitvi dogodkov: Kongresni trg v letih 1918 in 1945 in Trg republike leta 1991. Povr\u0161ina Maximarketa omogo\u010da novo, izpopolnjeno stalno razstavo z osamosvojitvijo, ki bi presegla nepotrebno muzealsko politizacijo osamosvojitve. Razstava in muzej v Maximarketu v sredi\u0161\u010du mesta sta tudi nedvomno priro\u010dnej\u0161a za obisk, za turisti\u010dno ponudbo ali pa za obisk politi\u010dnih delegacij parlamenta in drugih teles, \u010de\/ko bi se to vklju\u010dilo v program obiskov.<\/p>\n
Kaj pa s Cekinovim gradom? Vsebina zanj se ponuja sama po sebi: \u0161portna dedi\u0161\u010dina. Lokacija je \u017ee v osnovi povezana tudi z razvojem \u0161porta. Lastniki Koslerji so imeli pod gradom urejeno tenisi\u0161\u010de, ki so ga po prvi vojni oddali Iliriji, ki je tu pozimi uredila drsali\u0161\u010de za umetnostno drsanje, hokej in rekreativno drsanje (zato je tam tudi hala Tivoli), \u010dez Celov\u0161ko cesto na Koslerjevih travnikih (danes bloki) je bilo urejeno nogometno igri\u0161\u010de s tekali\u0161\u010dem, pomemben \u010dlan Ilirije je bil Stanko Bloudek, ki ima doprsni kip skrit med bre\u017eino do Hale Tivoli in spodnjimi igri\u0161\u010di za padel \u2013 katastrofa, pa dr\u017eavno odlikovanje za \u0161port je poimenovano po njemu. S Cekinovim gradom bi kon\u010dno lahko uredili \u0161portno dedi\u0161\u010dino, sorazmerno vehementnemu poudarjanju dru\u017ebene in nacionalne vloge \u0161porta, ki pa se vse bolj drobi na razli\u010dne ‘zbirke’: alpsko smu\u010danje v Tr\u017ei\u010du, Planica v Nordijskem centru, govorice o olimpijskem muzeju, Hall of Fame v sto\u017eenski dvorani in \u0161e bi lahko na\u0161tevali \u2026<\/p>\n
\u010ce pogledamo \u0161portno-muzealsko okolico, so Hrvati konec januarja tega leta v sredi\u0161\u010du Zagreba odprli stalno razstavo hrva\u0161kega \u0161porta. Postavil jo je Hrva\u0161ki sportski muzej, ki je bil ustanovljen tri leta pozneje kot slovenski. Ustanovilo ga je \u00bbkulturno ministrstvo\u00ab. Zagreb\u010dani se sicer zavedajo, da je aktualna stalna razstava kratkoro\u010dna re\u0161itev, kajti poslovne prostore imajo v stavbi blizu trga bana Ma\u017eurani\u0107a, stalna razstava pa je v drugi stavbi na Ilici, vendar jo imajo in nadgrajujejo delo. Pa mi? Najprej smo \u0161portni muzej ustanovili (2000), pa so ga ukinili (2012) in izbrisali iz razvida muzejev, zbirko prenesli pod Z\u0160RS Planica in kon\u010dno pod Slovenski \u0161olski muzej (2021), da je zbirka po vladni reorganizaciji ministrstev lo\u010dena od \u0161porta in \u017edi na Kopitarjevi. O iskanju nove lokacije se nekaj napleta, skrivnostno v o\u017ejem krogu, kaj \u0161ele o ideji stalne razstave itd. Zagreb\u010dani pa so npr. \u017ee v prej\u0161njem desetletju pripravili scenarij stalne razstave, pa jim jo je potem potres zagodel in konec januarja so, kot je poudarila ministrica za kulturo ob otvoritvi, zaprli zgodbo.<\/p>\n
Vrnimo se k Maximarketu. Seveda je na prvem mestu dejstvo, ki ga poudari pod\u017eupan Rok \u017dnidar\u0161i\u010d, da je treba najprej \u00bbodpreti pogovor z lastnikom nepremi\u010dnine\u00ab. In potem pride \u010de, \u010de, vendar \u010de bi se ‘\u010de’ premaknil v smer javnega interesa, \u010de bi vzeli v zakup tudi muzealski vidik; no potem bi selitev Muzeja novej\u0161e in sodobne zgodovine Slovenije z nadgrajeno predstavitvijo slovenske dr\u017eavotvornosti lahko bistveno dopolnila reprezentan\u010dnost Trga republike. Izpraznjen Cekinov grad pa bi omogo\u010dil \u0161portni dedi\u0161\u010dini selitev v \u00bbdoma\u010de okolje\u00ab in ponovno ustanovitev Muzeja slovenskega \u0161porta, kjer bi pred gradom lahko stal tudi primeren spomenik Bloudku, v parku bi potekale \u0161portno-muzealske delavnice oziroma aktivnosti, v gradu pa stalna in ob\u010dasne razstave, kar bi nas postavilo ob bok \u0161portnim silam. Nenazadnje, po statistki Greatest Sporting Nations, je bila Slovenija ‘per capita cup’ v letu 2025 tretja na svetu!<\/p>\n
Toma\u017e Pavlin, Ljubljana<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Maximarket \u2013 veleblagovnica ali kaj drugega? Z zanimanjem sem prebral \u010dlanek Ne\u017ee Mravlje z naslovom Naj ikoni\u010dna stavba…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10778,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[5413,124,5412,5414,1295,62,37,58,60,38,5411],"class_list":{"0":"post-10777","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-cekinov-grad","9":"tag-ljubljana","10":"tag-maximarket","11":"tag-muzej-sporta","12":"tag-pisma-bralcev","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-tomaz-pavlin"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10777","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10777"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10777\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10778"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10777"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10777"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10777"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}