{"id":107791,"date":"2026-05-28T20:13:06","date_gmt":"2026-05-28T20:13:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/107791\/"},"modified":"2026-05-28T20:13:06","modified_gmt":"2026-05-28T20:13:06","slug":"jansevi-odvzem-volilne-pravice-tujcem-iz-tretjih-drzav-je-manjsi-popravek","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/107791\/","title":{"rendered":"Jan\u0161evi: Odvzem volilne pravice tujcem iz tretjih dr\u017eav je \u00bbmanj\u0161i\u00ab popravek"},"content":{"rendered":"<p>Poslanci so predsednika SDS Janeza Jan\u0161o prej\u0161nji petek izvolili za naslednjega premierja, ko je v svojem govoru med drugim napovedal, da se bo trudil \u00bbdokon\u010dati proces demokratizacije\u00ab ter uresni\u010devanja programa \u00bbza dr\u017eavo prilo\u017enosti, blaginje in pravi\u010dnosti\u00ab. Del demokratizacije je, kot ka\u017ee, tudi odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah tujcem iz tretjih dr\u017eav s stalnim prebivali\u0161\u010dem v Sloveniji. Novelo s tak\u0161no\u00a0vsebino so namre\u010d predlagatelji\u00a0\u2013 poleg Jan\u0161evih \u0161e troj\u010dek okoli NSi in Resnica \u2013 v\u00a0sredo vlo\u017eili v parlamentarno proceduro. Ob tem bi zakon o lokalnih volitvah sprejemali po skraj\u0161anem postopku. Zakaj? Ker, kot navajajo, gre za manj\u0161o spremembo veljavnega zakona. Za sprejem zakona\u00a0je potrebna relativna navadna ve\u010dina. Kdaj bo\u00a0novela obravnavana, \u0161e ni znano.\u00a0<\/p>\n<p>Po podatkih statisti\u010dnega urada je bilo v letu 2025 med prebivalci Slovenije ve\u010d kot 220.000 oziroma 10,5 odstotka tujih dr\u017eavljanov. Ve\u010dina teh tujcev prihaja iz tretjih dr\u017eav oziroma z obmo\u010dja nekdanje Jugoslavije. Visok dele\u017e tujcev pa \u017eivi tam, kjer je ve\u010dja potreba po delovni sili v specifi\u010dnih sektorjih. Po absolutnem \u0161tevilu tujcev sicer prednja\u010dijo ve\u010dja mesta, na primer Ljubljana in Maribor. Vsi tujci iz tretjih dr\u017eav seveda nimajo urejenega stalnega prebivali\u0161\u010da, a jasno je, da lahko v nekaterih ob\u010dinah sprememba zakona potencialno pomembno vpliva na volilni izid lokalnih volitev. Iz statistik statisti\u010dnega urada in ministrstva za notranje zadeve gre sicer sklepati, da ima pribli\u017eno polovica tujcev urejeno stalno prebivanje.<\/p>\n<p>Zakaj odvzem pravice? Niso povedali\u00a0<\/p>\n<p>Zakaj bi odvzeli volilno pravico rezidentom iz tretjih dr\u017eav, ki po novem torej ne bi imeli ve\u010d pravice voliti \u010dlanov ob\u010dinskega sveta in tudi ne \u017eupana, predlagatelji v predlogu zakona niso pojasnili, \u010deprav so to spremembo navedli kot poglavitno re\u0161itev predlagane novele. Je pa jasno, da pri tem nikakor ne gre za manj\u0161e spremembe, saj spremembe\u00a0volilne zakonodaje \u017ee same\u00a0po sebi nikoli niso \u00bbmajhne\u00ab, saj navsezadnje odlo\u010dajo o tem, kdo sodeluje v demokraciji in oblikuje razmerja mo\u010di v prihodnosti. Zanimivo pri tem je, da je bilo v razpravi okoli uvedbe preferen\u010dnega glasu v prej\u0161njem mandatu od nekaterih strank desnice, tudi NSi, sli\u0161ati sklicevanje na na\u010delo, da ne gre spreminjati volilnih pravil tik pred volitvami. Pa \u010deprav je bilo predvideno, da uvedba prednostnega glasu ne bi veljala \u017ee na leto\u0161njih volitvah.<\/p>\n<p>Poslanci predlagajo, da se volilne enote v o\u017ejih delih lokalnih skupnosti, torej krajevnih, va\u0161kih in \u010detrtnih skupnostih, dolo\u010dijo tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne, va\u0161ke ali \u010detrtne skupnosti v svetu te skupnosti. Pri tem kritizirajo zdaj\u0161njo ureditev, sprejeto leta 2024, ki je dolo\u010dila volitve v te o\u017eje dele ob\u010din v eni volilni enoti, saj da bi zaradi tega bili kandidati z gosteje poseljenih obmo\u010dij v svetih krajevnih oziroma va\u0161kih skupnosti v prednosti pred pode\u017eelskimi obmo\u010dji. Predlagatelji ob tem trdijo, da je bila prej\u0161nja ureditev, po kateri so bili predstavniki izvoljeni iz razli\u010dnih delov ob\u010din, vklju\u010dno z manj\u0161imi kraji in naselji, bolj\u0161a. Kot so navedli, je glavni namen predlaganih sprememb \u00bburediti pravno podlago za vzpostavitev bolj pravi\u010dne, uravnote\u017eene\u00a0in enakomerne\u00a0zastopanosti vseh delov v lokalnih skupnostih\u00ab.<\/p>\n<p>Dovolj navadna ve\u010dina<\/p>\n<p>V Levici tega predloga ne bodo podprli. \u00bbGre za poskus desnice, da skupini ljudi, ki je del na\u0161e dru\u017ebe, odvzame mo\u017enost odlo\u010danja o lokalnem okolju, v katerem \u017eivijo. To so ljudje, ki tukaj delajo, pla\u010dujejo davke, imajo dru\u017eine, njihovi otroci obiskujejo na\u0161e vrtce in \u0161ole, tukaj gradijo svoje \u017eivljenje in so vklju\u010deni v skupnost, mogo\u010de tudi \u010dakajo na izpolnitev pogojev, da lahko zaprosijo za slovensko dr\u017eavljanstvo. Lokalna politika neposredno vpliva na njihovo vsakdanje \u017eivljenje, zato je povsem legitimno, da imajo mo\u017enost odlo\u010dati o zadevah na lokalnih volitvah,\u00ab\u00a0pravijo v najmanj\u0161i opozicijski stranki.<\/p>\n<p>S podobnimi argumenti imajo sicer po pravu EU posebno za\u0161\u010diteno pravico do glasovanja na lokalnih volitvah dr\u017eavljani EU, ki \u017eivijo v drugi dr\u017eavi \u010dlanici. Zakaj? Temeljna ideja je, da dr\u017eavljan EU, ki se preseli v drugo dr\u017eavo \u010dlanico, ni \u00bbpoliti\u010dno izklju\u010den\u00ab.\u00a0\u010ce nekdo \u017eivi, dela in pla\u010duje davke v ob\u010dini, kjer \u017eivi, naj ima tudi vpliv na lokalne odlo\u010ditve. EU poudarja, da lokalne volitve niso vezane na dr\u017eavljanstvo v klasi\u010dnem nacionalnem smislu, ampak na stalno \u017eivljenje v skupnosti.<\/p>\n<p>V Levici sicer v zvezi s tem opozarjajo \u0161e, da gre za poskus\u00a0izbrisati del prebivalstva, \u00bbki tradicionalno ne voli za desnico, in s tem vplivati na rezultate volitev\u00ab. Tak\u0161no politi\u010dno prera\u010dunavanje in prilagajanje volilnih pravil lastnim interesom nima ni\u010d skupnega z demokracijo. Ob tem je pomenljivo tudi, da celo dr\u017eave, po katerih se slovenska desnica pogosto zgleduje, denimo Mad\u017earska, prebivalcem tretjih dr\u017eav z dovoljenjem za stalno prebivanje omogo\u010dajo glasovanje na lokalnih volitvah.<\/p>\n<p>Svoboda: Tujci za desnico zgolj\u00a0poceni delovna sila<\/p>\n<p>S podobnimi argumenti noveli nasprotujejo tudi v Svobodi. \u00bbGlede na to, da so se ti ljudje odlo\u010dili, da bodo pri nas uresni\u010devali svoje \u017eivljenjske interese, da so se integrirali v na\u0161o dru\u017ebo in da zaradi tega \u017eelijo biti tudi aktivni ob\u010dani, ne vidimo utemeljenih razlogov, da bi jim odrekli pravico do soodlo\u010danja o \u017eivljenju v lokalni skupnosti.\u00ab\u00a0Predlagatelje ob tem opozarjajo na priporo\u010dilo bene\u0161ke komisije, ki dolo\u010da, da se klju\u010dni elementi volilne zakonodaje ne smejo spreminjati manj kot eno leto pred volitvami. Pa tudi na to, da se s tem spornim\u00a0predlogom\u00a0\u017eeli\u00a0\u00bbdolo\u010deni skupini prebivalcev Slovenije odvzeti 24 let staro pravico sodelovati pri upravljanju lokalnih zadev\u00ab.<\/p>\n<p>Izpostavili so \u0161e: \u00bbDesnica tujce pogosto obravnava predvsem kot nebodigatreba in poceni delovno silo, ki naj dela in prispeva, brez mo\u017enosti enakovrednega sodelovanja pri odlo\u010danju o skupnosti, v kateri \u017eivi. Hkrati pa ob sprejemanju interventnega zakona poslu\u0161amo pozive k privabljanju tujih, visoko usposobljenih kadrov, ki bi bili nato podvr\u017eeni enakim omejitvam. Te\u017eko je graditi odprto in privla\u010dno dru\u017ebo za talentirane ljudi iz tujine, \u010de prevladuje tako izklju\u010dujo\u010d odnos do tujcev. \u010ce pozorno spremljamo dogajanje v ZDA pod trenutno administracijo, je jasno, da bi oziroma bodo tak\u0161ni zakoni dolgoro\u010dno v resnici najve\u010d \u0161kode povzro\u010dili slovenskim gospodarskim dru\u017ebam in standardu Slovencev.\u00ab<\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Poslanci so predsednika SDS Janeza Jan\u0161o prej\u0161nji petek izvolili za naslednjega premierja, ko je v svojem govoru med&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":107792,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[1153,21173,1160,59,61,9254,54,62,37,58,60,38,9252,30776],"class_list":["post-107791","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-drzavni-zbor","tag-novela","tag-nsi","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-resnica","tag-sds","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sls-in-fokus","tag-zakon-o-lokalnih-volitvah"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116654034584890938","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/107791","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=107791"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/107791\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/107792"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=107791"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=107791"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=107791"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}