![\"Rotterdam,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-nizemski_ljudje-1000.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Simboli\u010dna fotografija:\u00a0CircleEyes<\/p>\n
Ali Zemlja dosega svoje meje? Dramati\u010dni upad svetovnega prebivalstva do leta 2064<\/p>\n
\u010ce se bo okoljska kriza \u0161e naprej zaostrovala, bi se lahko svetovno prebivalstvo v nekaj desetletjih mo\u010dno zmanj\u0161alo. To ka\u017ee nov matemati\u010dni model, ki sta ga razvila teoreti\u010dna fizika Alessio Zaccone z Univerze v Milanu in Kostya Trachenko z londonske Univerze kraljice Marije.<\/p>\n
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Chaos, Solitons & Fractals, predstavlja novo nelinearno diferencialno ena\u010dbo, imenovano Trachenko-Zacconova ena\u010dba. Model opisuje razvoj svetovnega prebivalstva od neolitskega obdobja do danes ter hkrati simulira mo\u017ene prihodnje scenarije, \u010de bi pri\u0161lo do resnega iz\u010drpavanja naravnih virov planeta, pi\u0161e Wired<\/a>.<\/p>\n Matemati\u010dni model zdru\u017euje ve\u010d teorij<\/p>\n Model je bil prvotno razvit za podro\u010dje fizike neurejenih sistemov, vendar se je izkazalo, da lahko zelo natan\u010dno opi\u0161e tudi demografske spremembe zadnjih 12.000\u00a0let. Po besedah raziskovalcev model zdru\u017euje ve\u010d klasi\u010dnih teorij rasti prebivalstva:<\/p>\n \tMalthusov eksponentni model rasti, Raziskovalci poudarjajo, da je model dovolj preprost, da lahko z eno samo ena\u010dbo pojasni tako hitro rast prebivalstva v industrijski dobi kot tudi po\u010dasnej\u0161o rast po letu 1970.<\/p>\n Mo\u017een scenarij demografskega zloma<\/p>\n Najve\u010d pozornosti je vzbudil del raziskave, ki obravnava hipoteti\u010dne prihodnje scenarije. Avtorja sta simulirala, kaj bi se lahko zgodilo, \u010de bi podnebne spremembe, pandemije, vojne in pomanjkanje virov mo\u010dno zmanj\u0161ali nosilno sposobnost Zemlje.<\/p>\n V najbolj skrajnem scenariju model ka\u017ee mo\u017enost hitrega upada svetovnega prebivalstva, pri katerem bi se \u0161tevilo ljudi lahko zmanj\u0161alo za polovico \u017ee okoli leta 2064.<\/p>\n Raziskovalca poudarjata, da ne gre za neposredno napoved prihodnosti, ampak za matemati\u010dni scenarij, ki opozarja, kako ob\u010dutljiva je \u010dlove\u0161ka dru\u017eba za velike okoljske in dru\u017ebene spremembe.<\/p>\n Opozorilo, ne prerokba<\/p>\n Strokovnjaki opozarjajo, da tak\u0161ni modeli niso prerokbe, temve\u010d orodja za razumevanje kompleksnih procesov. Dejanski razvoj prebivalstva bo odvisen od \u0161tevilnih dejavnikov, med drugim od tehnolo\u0161kega razvoja, podnebnih politik, dostopa do energije, prehranske varnosti in mednarodnega sodelovanja.<\/p>\n Kljub temu raziskava odpira pomembno vpra\u0161anje: kako dolgo lahko \u010dlove\u0161tvo ohranja sedanji na\u010din razvoja, ne da bi pri tem preseglo meje planeta?<\/p>\n
\n\tVerhulstov\u00a0logisti\u010dni model, ki upo\u0161teva omejene vire,
\n\tter hiperboli\u010dni model von Foersterja.<\/p>\n
![\"Jo\u017ee](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-damijan-400.webp\")
<\/p>\n