{"id":10856,"date":"2026-03-02T08:04:11","date_gmt":"2026-03-02T08:04:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/10856\/"},"modified":"2026-03-02T08:04:11","modified_gmt":"2026-03-02T08:04:11","slug":"omejitve-za-turiste-drugod-da-v-sloveniji-gluhi-za-pritozbe-domacinov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/10856\/","title":{"rendered":"Omejitve za turiste? Drugod da, v Sloveniji gluhi za prito\u017ebe doma\u010dinov"},"content":{"rendered":"

Vsi \u017ee sanjamo o poletju, \u010dasu brezskrbnosti in sprostitve, a prebivalci najbolj priljubljenih turisti\u010dnih destinacij se turistov \u017ee bojijo, saj to pogosto pomeni za\u010detek naporne sezone hrupa, gne\u010de in bizarnih prizorov. Svetovnim turisti\u010dnim mekam je o\u010ditno prekipelo in doba, ko je bil turist absolutni kralj, ki mu je dovoljeno vse, se nezadr\u017eno kon\u010duje.<\/p>\n

<\/p>\n

\"turizem<\/p>\n

Pozabljeni doma\u010dini<\/p>\n

Ljubljano turistom? \u010ce ne zmore\u0161 pla\u010dati stro\u0161kov v Ljubljani, se odseli v cenej\u0161e mesto<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

\u010ce ste morda na\u010drtovali, da boste tople poletne no\u010di na hrva\u0161ki obali pre\u017eiveli z glasno glasbo in plo\u010devinko piva v roki, vas \u010daka hladen tu\u0161. Hrva\u0161ka namre\u010d zaostruje boj proti no\u010dnemu popivanju na ulicah. Nova sprememba zakona o trgovini lokalnim skupnostim omogo\u010da, da prepovejo prodajo alkoholnih pija\u010d med osmo uro zve\u010der in \u0161esto uro zjutraj. Tak\u0161no omejitev \u017ee z navdu\u0161enjem napovedujejo v Splitu, saj imajo enostavno dovolj trum mladih pijanih turistov, ki poleti popivajo po ulicah in z razgrajanjem motijo sosede. Da je mera polna, pri\u010da podatek, da so tam samo lani zaradi pijan\u010devanja izdali kar 800 kazni v vi\u0161ini 300 evrov. Omejitvi se pridru\u017eujeta tudi Novalja in Makarska.<\/p>\n

\"VENICE,<\/p>\n

Med prvimi, ki so \u017eeleli zaustaviti naval turistov, so bile Benetke, kjer je treba ob dolo\u010denih dnevih za vstop v staro mestno jedro pla\u010dati vstopnino. \/ Foto: Rglinsky<\/p>\n

Tudi drugod po Evropi turistom stri\u017eejo krila. V Pragi so prepovedali no\u0161enje kostumov na fantov\u0161\u010dinah in dekli\u0161kih zabavah, v Rimu pa vas lahko doleti kazen, \u010de se po mestu sprehajate brez srajce ali na mostove romanti\u010dno obe\u0161ate \u00bbljubezenske klju\u010davnice\u00ab. Kulturne in zgodovinske znamenitosti prav tako niso ve\u010d odprte za neskon\u010dne mno\u017eice, ki uni\u010dujejo dedi\u0161\u010dino. Akropola v Atenah in Pompeji so obisk strogo omejili na 20.000 ljudi na dan. Kolosej v Rimu lahko po novem sprejme le tri tiso\u010d ljudi naenkrat. \u010ce se boste \u017eeleli sprehoditi po znamenitem trgu Plaza de Espa\u00f1a v Sevilli, ki je bil doslej brezpla\u010den, boste morda morali pla\u010dati od tri do \u0161tiri evre vstopnine. \u0160e bolj ostri so na italijanski Sardiniji, kjer slikovita ro\u017enata pla\u017ea Spiaggia Rosa ostaja zaprta za javnost, za motenje pa vas lahko doletijo astronomske kazni med 500 in 3500 evri.<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na Santoriniju so prepovedali jahanje oslov turistom (in doma\u010dinom), ki so te\u017eji od sto kilogramov. \/ Foto: Guliverimage<\/p>\n

Morda najbolj nenavadna, a nadvse humana omejitev pa prihaja iz Gr\u010dije. Slikoviti otok Santorini, ki je izjemno turisti\u010dno oblegan, je znan tudi po strmih stopnicah, ki jih je v neizprosni poletni vro\u010dini neprijetno premagovati. Doma\u010dini so si pri tem tradicionalno pomagali z osli\u010dki, kar se je pred leti uveljavilo tudi kot zelo privla\u010dna turisti\u010dna ponudba. Vendar se je kmalu izkazalo, da je tovrstno izkori\u0161\u010danje \u017eivali okrutno, in sicer predvsem zaradi prete\u017ekih turistov. Organizacije za pravice \u017eivali in veterinarji so dolgo opozarjali na po\u0161kodbe \u017eivali, obremenitve hrbtenice in iz\u010drpanost zaradi ponavljajo\u010dih se vzponov po vro\u010dini brez vode. Peticije so zbrale na desetine tiso\u010dev podpisov in oblasti so ukrepale. V praksi to pomeni, da osli ne smejo nositi ve\u010d kot 100 kilogramov te\u017ee oziroma ve\u010d kot petine svoje telesne mase. Osebe s prekomerno te\u017eo, ki bi presegla ta mejnik, teh \u017eivali preprosto ne smejo ve\u010d jahati.<\/p>\n

Slovenski turisti\u010dni biseri<\/p>\n

Kako pa se z navalom poletnih obiskovalcev spopadamo pri nas? Na Bledu, ki je sinonim za slovenski turizem, za zdaj ne razmi\u0161ljajo o postavljanju fizi\u010dnih pregrad ali uvedbi rezervacijskih sistemov po vzoru atenske Akropole. Javni zavod Turizem Bled namre\u010d v sodelovanju s fakulteto za turisti\u010dne \u0161tudije Turistica pripravlja strategijo razvoja turizma do leta 2045, ki bo javnosti predstavljena maja letos. Namesto vnaprej\u0161njih zapor se raje osredoto\u010dajo na premi\u0161ljene odzive na konice, nadgradnjo infrastrukture in varovanje kakovosti \u017eivljenja doma\u010dinov. Prav lokalni prebivalci so tisti, ki najbolj ob\u010dutijo negativne plati gne\u010de. Najbolj izrazito podro\u010dje prito\u017eb je promet, saj poletni meseci, sploh konec tedna, prina\u0161ajo zastoje ter visoko zasedenost parkiri\u0161\u010d, kar mo\u010dno vpliva na mobilnost doma\u010dinov. Sledi problematika javnega reda in miru, predvsem hrup v ve\u010dernih urah ob dogodkih na najbolj obiskanih to\u010dkah. Tretja velika te\u017eava pa so sezonske obremenitve infrastrukture, ki vklju\u010dujejo ob\u010dutek splo\u0161ne gne\u010de, in ravnanje z odpadki na javnih povr\u0161inah.<\/p>\n

\"\/<\/p>\n

Da bi umaknili plo\u010devino iz samega jedra, so na Bledu lani odprli sodobno centralno parkiri\u0161\u010de s 199 mesti, ki omogo\u010da \u010dasovno neomejeno parkiranje med 8. in 20. uro. Od tam obiskovalce usmerjajo na brezpla\u010dni Bled bus, ki je lani prepeljal kar 16.880 potnikov na treh linijah in tako pomembno razbremenil promet v najbolj obiskanih delih kraja. Za doma\u010dine so letos uvedli dve brezpla\u010dni elektri\u010dni vozili za la\u017eji dostop do klju\u010dnih to\u010dk, s \u010dimer \u017eelijo zmanj\u0161ati potrebo po uporabi lastnih avtomobilov v sredi\u0161\u010du.<\/p>\n

Kljub ob\u010dasnemu nezadovoljstvu na Bledu ne na\u010drtujejo strogih ukrepov vedenjske narave, kot je kodeks obla\u010denja ali prepoved kov\u010dkov na kolesih. Raje stavijo na ozave\u0161\u010danje in spodbujanje kulture obiskovanja. \u00bbUvedba strogih kodeksov obla\u010denja ali omejevanje osebne prtljage, kot to prakticirajo nekatera evropska mesta z izrazitim \u010dezmernim turizmom, na Bledu v tem trenutku ni v na\u010drtu. Kljub temu obiskovalce redno opozarjamo na spo\u0161tljivo vedenje in primerno obla\u010denje ob obisku Blejskega otoka, saj gre za sakralni prostor z jasno dolo\u010denimi pravili ravnanja. Verjamemo, da lahko z jasno komunikacijo in u\u010dinkovitim delovanjem nadzornih slu\u017eb ohranimo visoko kakovost bivanja doma\u010dinov ter prijetno izku\u0161njo obiskovalcev brez uvajanja skrajnih omejitev,\u00ab pravijo v Turizmu Bled.<\/p>\n

Ve\u010d kot milijon turistov\u00a0in ob\u010dutki me\u0161\u010danov<\/p>\n

Podoben izziv iskanja ravnovesja do\u017eivlja tudi na\u0161a prestolnica. Ljubljano je lani obiskalo 1.392.728 gostov, kar je 9,1 odstotka ve\u010d kot leto prej, ustvarili pa so ve\u010d kot 2,8 milijona no\u010ditev. \u0160tevilke rastejo, z njimi pa tudi pripombe tistih, ki v mestu \u017eivijo. Vedno ve\u010d doma\u010dinov ima namre\u010d ob\u010dutek, da je vse podrejeno turistom \u2013 od visokih cen in ponudbe lokalov do problematike oddajanja stanovanj. Me\u0161\u010dani starega mestnega jedra se na pristojne v poletnem \u010dasu pogosto obra\u010dajo s pripombami, da ve\u010dje skupine obiskovalcev ovirajo prehod po ozkih ulicah oziroma jim ote\u017eujejo dostop do domov. Prav tako jih upravi\u010deno jezi, ko jih nekateri gostinci ali trgovci nagovarjajo zgolj v angle\u0161\u010dini oziroma imajo ponudbo zapisano le v tujem jeziku.<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V Ljubljani sku\u0161ajo turisti\u010dne tokove preusmeriti iz o\u017ejega mestnega jedra v manj obiskane predele mesta. \/ Foto: Jaka Gasar<\/p>\n

Kljub temu v Turizmu Ljubljana fizi\u010dnih zapor mestnega sredi\u0161\u010da ne na\u010drtujejo. Te\u017eave z gne\u010do na ulicah od leta 2021 re\u0161ujejo z omejitvijo organiziranih vodenih skupin na najve\u010d 25 oseb ter prepovedjo uporabe oja\u010devalcev zvoka. Turisti\u010dne tokove sku\u0161ajo preusmeriti iz o\u017ejega mestnega jedra v manj obiskane predele, kot sta kulturni \u010detrti \u0160i\u0161ka in Moste, ter \u0161ir\u0161o regijo osrednje Slovenije. Lani so v sodelovanju z ob\u010dino pripravili tudi eti\u010dni kodeks za dele\u017enike v starem mestnem jedru, s katerim \u017eelijo zagotoviti spo\u0161tljivo sobivanje in kakovostno izku\u0161njo za vse.\u00a0Zanimivo je, da kljub ob\u010dasnemu negodovanju rezultati raziskav ka\u017eejo, da imajo prebivalci do turizma \u0161e vedno precej pozitiven odnos. V lanskem letu je bila namre\u010d za 72,5 odstotka anketiranih prva misel v povezavi s turizmom pozitivna, saj se zavedajo, da ta panoga spodbuja lokalno gospodarstvo in ustvarja delovna mesta.<\/p>\n

Buti\u010dnost ne pomeni praznih ulic<\/p>\n

Na nacionalni ravni se strategija slovenskega turizma vse bolj nagiba k premi\u0161ljenemu in podatkovno podprtemu upravljanju. V Slovenski turisti\u010dni organizaciji (STO) poudarjajo, da se v Sloveniji soo\u010damo predvsem s kratkoro\u010dno sezonsko obremenitvijo turisti\u010dnih to\u010dk. Pri tem priznajo, da v tako imenovanih zrelih destinacijah \u2013 kot so prav Bled, Piran in sredi\u0161\u010de Ljubljane \u2013 poletne \u0161pice mo\u010dno odstopajo od stroge definicije \u00bbbuti\u010dnosti\u00ab. A kot pojasnjujejo, buti\u010dnost v slovenskem turizmu ne pomeni absolutne odsotnosti obiska v sezoni, temve\u010d prehod od spodbujanja gole rasti obiska k aktivnemu upravljanju prostora. Prihodnost teh mo\u010dno prepoznavnih destinacij ni v nadaljnjem pove\u010devanju \u0161tevila obiskovalcev, temve\u010d dvigu kakovosti izku\u0161nje in usmerjanju gostov v obdobja pred glavno sezono in po njej. Pomagajo si tudi z naprednim digitalnim sistemom NiST, ki vklju\u010duje ve\u010d kot 60 kazalnikov in omogo\u010da bolj\u0161e odlo\u010danje na podlagi podatkov.<\/p>\n

V Ljubljani te\u017eave z gne\u010do na ulicah \u017ee od leta 2021 re\u0161ujejo z\u00a0 omejitvijo organiziranih vodenih skupin na najve\u010d 25 oseb ter s prepovedjo uporabe oja\u010devalcev zvoka.<\/p>\n

Spodbuden pa je trend, da se turizem po\u010dasi in zanesljivo seli iz najbolj obremenjenih sredi\u0161\u010d, kar pomaga pri razbremenitvi okolja. Podatki ka\u017eejo, da \u0161tevilne druge destinacije bele\u017eijo nadpovpre\u010dno pove\u010danje \u0161tevila preno\u010ditev; Velenje s Topol\u0161ico je lani zabele\u017eilo ve\u010d kot 20-odstotno rast, Dolenjska skoraj 19-odstotno, sledijo Nova Gorica, Vipavska dolina, Brda in Zgornja Savinjska dolina. Obisk se tako postopno vedno bolj uravnote\u017eeno porazdeljuje med razli\u010dne slovenske regije, kar bo morda pripomoglo k temu, da ne bodo celotnega turisti\u010dnega bremena ob\u010dutile le tri najbolj obiskane destinacije \u2013 Bled, Piran in Ljubljana.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vsi \u017ee sanjamo o poletju, \u010dasu brezskrbnosti in sprostitve, a prebivalci najbolj priljubljenih turisti\u010dnih destinacij se turistov \u017ee…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10857,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[585,4602,5440,37,60,38,64,5443,5444,5441,488,63,2546,5442],"class_list":{"0":"post-10856","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-hrvaska","9":"tag-lokalni-prebivalci","10":"tag-omejitve","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenija","13":"tag-slovenscina","14":"tag-svet","15":"tag-trajnostni-turizem","16":"tag-turisticna-infrastruktura","17":"tag-turisticne-destinacije","18":"tag-turizem","19":"tag-world","20":"tag-zakonodaja","21":"tag-zascita-okolja"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10856","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10856"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10856\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10857"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10856"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10856"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10856"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}