{"id":109104,"date":"2026-05-29T22:45:12","date_gmt":"2026-05-29T22:45:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/109104\/"},"modified":"2026-05-29T22:45:12","modified_gmt":"2026-05-29T22:45:12","slug":"kje-v-evropi-jim-od-bruto-place-100-000-evrov-ostane-najvec-in-kam-sodi-slovenija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/109104\/","title":{"rendered":"Kje v Evropi jim od bruto pla\u010de 100.000 evrov ostane najve\u010d in kam sodi Slovenija?"},"content":{"rendered":"

\"-<\/p>\n

Slovenija je po obremenitvi letne pla\u010de 100.000 evrov bruto sodila v skupino dr\u017eav, kot so Avstrija, Belgija, Danska\u00a0in \u0160vedska. Foto: Jaka Gasar<\/p>\n

Kje v Evropi jim od bruto pla\u010de 100.000 evrov ostane najve\u010d in kam sodi Slovenija?<\/p>\n

Koliko od letne pla\u010de 100.000 evrov bruto, ki za ve\u010d kot trikrat presega slovensko povpre\u010dje, ostane posamezniku v razli\u010dnih evropskih dr\u017eavah? Morda vas bo presenetilo, kam sodi Slovenija.<\/p>\n

Koliko je posameznikom\u00a0v razli\u010dnih dr\u017eavah v Evropi leta 2025\u00a0ostalo od bruto pla\u010de 100.000 evrov na leto, so se vpra\u0161ali pri Euronews in pripravili analizo. Kam se je uvrstila Slovenija? V dru\u017ebo Avstrije, Belgije, Danske in \u0160vedske. Na povsem nasprotni strani lestvice pa so Bolgarija, Estonija, \u010ce\u0161ka, Malta in \u0160vica. Veste, katera skupina dr\u017eav je od omenjene visoke bruto pla\u010de lani odbila manj?<\/p>\n

Ne tista, v katero sodi Slovenija. Pri nas je posameznikom, ki so na leto zaslu\u017eili 100.000 evrov bruto, leta 2025 ostalo\u00a0okoli 55.060 evrov, medtem ko jim je v Bolgariji ostalo 87.000 evrov. Najve\u010dje breme so nosili v Belgiji, kjer jim je od bruto pla\u010de ostalo\u00a0le \u0161e 51.000 evrov.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Dav\u010dne<\/p>\n

Davki<\/p>\n

Dav\u010dne razbremenitve za najbogatej\u0161e tudi pri dohodnini<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Med petimi najve\u010djimi evropskimi gospodarstvi je najve\u010d od pla\u010de ostalo v Zdru\u017eenem kraljestvu \u2013 skoraj 70 odstotkov oziroma 69.900 evrov. \u0160panija (64.200 evrov) in Francija (63.000 evrov) sta v sredini, medtem ko so dajatve med vi\u0161jimi v Nem\u010diji, kjer delavcu ostane 57.900 evrov, ter v Italiji s 56.700 evri.<\/p>\n

Do velikih razlik med evropskimi dr\u017eavami prihaja, ker nekatere uporabljajo enotno dav\u010dno stopnjo, druge pa progresivne sisteme, kar pomeni, da tisti z vi\u0161jimi prejemki pla\u010dujejo ve\u010dji dele\u017e. Na neto pla\u010do vpliva tudi, ali je oseba samska, poro\u010dena, ali ima otroke in podobno.<\/p>\n

Euronews je analizo ustvaril na primeru samske osebe brez otrok z letnim bruto prihodkom 100.000 evrov. Ker pa so bili uporabljeni podatki pred sprejemom interventnega zakona, ki bo razbremenil najvi\u0161je pla\u010de v Sloveniji, se bo v bodo\u010de spremenila tudi opisana slika. Domnevno bo pri nas od omenjene letne bruto pla\u010de po novem ostalo okoli 57.000 oziroma 58.000 evrov. To je v obmo\u010dju Nem\u010dije in Italije.<\/p>\n

100.000 evrov je povpre\u010dna pla\u010da le v \u0160vici<\/p>\n

Bruto pla\u010da 100.000 evrov je v ve\u010dini Evrope sicer nadpovpre\u010dna. Po podatkih OECD za leto 2025 je \u0160vica edina evropska dr\u017eava, v kateri povpre\u010dna pla\u010da za samsko osebo brez otrok presega ta znesek in zna\u0161a 107.487 evrov.<\/p>\n

Znotraj EU ima najvi\u0161jo povpre\u010dno pla\u010do Luksemburg s 77.844 evri. V 13 od 22 \u010dlanic EU s seznama so povpre\u010dne pla\u010de pod 50.000 evri, najni\u017eja pa je na Slova\u0161kem, kjer zna\u0161a 19.590 evrov. Povpre\u010dna letna bruto pla\u010da je lani v Sloveniji zna\u0161ala 30.432 evrov. Na Hrva\u0161kem je v preteklem letu zna\u0161ala pribli\u017eno 24.192 evrov.<\/p>\n

Na zahodu vi\u0161je breme, na vzhodu ni\u017eje<\/p>\n

Najvi\u0161je stopnje dohodnine za tiste z najvi\u0161jimi prejemki se znatno razlikujejo in sledijo regionalnim vzorcem. Nordijske in zahodnoevropske dr\u017eave imajo na splo\u0161no najvi\u0161je mejne stopnje, obi\u010dajno med 45 in 60 odstotki. Srednja in vzhodna Evropa, vklju\u010dno z Balkanom, pa praviloma uporabljata ni\u017eje stopnje.\u00a0Te dr\u017eave imajo pogosto tudi preprostej\u0161e sisteme dohodnine in omejene prispevke za socialno varnost.<\/p>\n

<\/p>\n

\"A<\/p>\n

Odprta stran<\/p>\n

Razkrajanje dru\u017ebene kohezije – Poziv poslancem dr\u017eavnega zbora in sporo\u010dilo slovenski javnosti<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Metodologija<\/p>\n

Izra\u010dun neto pla\u010de je bil zapleten, saj je odvisen od \u0161tevilnih spremenljivk. Dav\u010dni sistemi se od dr\u017eave do dr\u017eave razlikujejo, tudi spreminjajo, pri \u010demer so nekateri preprosti, drugi pa izjemno kompleksni. Euronews Business je neto zneske ocenil na podlagi poro\u010dila OECD o dav\u010dnem bremenu za leto 2026, podatkov iz nacionalnih baz podatkov OECD, PwC-jevih pregledov svetovnih davkov (Tax Summaries) in drugih nacionalnih virov.<\/p>\n

Uporabljene so bile dav\u010dne stopnje za leto 2025, valute, ki niso evro, pa so bile prera\u010dunane po referen\u010dnih te\u010dajih Evropske centralne banke na dan 31. decembra 2025. Morebitni dodatni viri prihodkov niso bili upo\u0161tevani, zato so prikazani zneski pribli\u017ene ocene, namenjene primerjavi dav\u010dnega bremena v evropskih dr\u017eavah.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenija je po obremenitvi letne pla\u010de 100.000 evrov bruto sodila v skupino dr\u017eav, kot so Avstrija, Belgija, Danska\u00a0in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":109105,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[19861,31273,86,31274,37,31275,38,64,63],"class_list":["post-109104","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-bruto-placa","tag-davki-v-evropi","tag-dohodnina","tag-neto-placa","tag-slovene","tag-slovenija-place","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116660294717948407","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/109104","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=109104"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/109104\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/109105"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=109104"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=109104"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=109104"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}