{"id":109432,"date":"2026-05-30T08:31:11","date_gmt":"2026-05-30T08:31:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/109432\/"},"modified":"2026-05-30T08:31:11","modified_gmt":"2026-05-30T08:31:11","slug":"spektakularna-najdba-odkrili-eno-prvih-upodobitev-jezusa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/109432\/","title":{"rendered":"Spektakularna najdba: odkrili eno prvih upodobitev Jezusa"},"content":{"rendered":"<p>V mednarodem tisku znova odmeva izjemno odkritje iz Tur\u010dije, na katero so opozorili \u017ee lani. Tamkaj\u0161nji arheologi so odkrili zelo zgodnjo fresko z upodobitvijo ikonografskega motiva Dobrega pastirja Jezusa, ki je v Anatoliji redek, morda celo edini znani ohranjeni primer tovrstne ikonografije. Nastanek freske postavljajo v \u010das sploh prvih ohranjenih upodobitev kr\u0161\u010danskega odre\u0161enika.<\/p>\n<p>Kot navaja The Independent, so do odkritja pri\u0161li\u00a0med izkopavanji na nekropoli Hisardere (znani tudi kot Hisartepe) v okro\u017eju Iznik v provinci Bursa, nedale\u010d od Istanbula, na severozahodu Anatolije. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima najdba izjemen pomen tako za tur\u0161ko kot tudi svetovno arheologijo in zgodovino umetnosti.<\/p>\n<p>Freska nastala\u00a0med za\u010detkom in sredino 3. stoletja<\/p>\n<p>Iznik morda danes ni posebno znan, a je to tur\u0161ko mesto zraslo natanko na tisti starogr\u0161ki Nikeji (ali Niceji), kjer leta 325 potekal znameniti prvi nicejski koncil, ki ga je sklical rimski cesar\u00a0Konstantin I., da bi pomiril spor, ko so za\u010deli\u00a0arijanci u\u010diti v nasprotju s tradicionalnim naukom glede Kristusove\u00a0bo\u017eanske\u00a0narave. Koncil se je kon\u010dal z obsodbo\u00a0arijanstva\u00a0in oblikovanjem\u00a0nicejske veroizpovedi.<\/p>\n<p>Arheolo\u0161ko ekipo, ki raziskuje z dovoljenjem tur\u0161kega ministrstva za kulturo in turizem, vodi Tolga Koparal, direktor muzeja v Izniku.<\/p>\n<p>Novo odkrita freska z Jezusom, predstavljenim v sozvo\u010dju s starokr\u0161\u010dansko ikonografijo Dobrega pastirja,\u00a0se nahaja na severni steni hipogeuma, podzemne grobne komore iz 3. stoletja, torej \u010dasa \u0161e pred Konstantinom, nastopom verske tolerance, institucionalim vzponom kr\u0161\u010danstva\u00a0in prvim nicejskim koncilom. \u010ceprav je ju\u017ena stena zgradbe mo\u010dno po\u0161kodovana, so vzhodna, zahodna in severna stena \u2013 skupaj s stropom \u2013 ohranjene, kar omogo\u010da preu\u010devanje poznorimske pogrebne umetnosti na izvirnem mestu.<\/p>\n<p>Nastanek freske z Dobrim pastirjem postavljajo v \u010das med za\u010detkom in sredino 3. stoletja, kar jo\u00a0postavlja med najstarej\u0161e upodobitve Jezusa. Ohranjene so v\u00a0Dura-Europosu v Siriji in rimskih katakombah.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/3145703.width-660.format-webp.webp\" alt=\"FOTO: Kemal Aslan\/Reuters\" img_id=\"8738162\" data-img-id=\"8738162\"\/><\/p>\n<p>FOTO: Kemal Aslan\/Reuters<\/p>\n<p>Jezus\u00a0kot pastir\u00a0je simboliziral\u00a0za\u0161\u010dito, odre\u0161enje in bo\u017eansko vodstvo<\/p>\n<p>Upodobitev Jezusa je bila v \u010dasu uporabe te grobne komore neposredno za le\u017ei\u0161\u010dem iz terakotnih plo\u0161\u010d, na katerega so polo\u017eili pokojnika. Seveda je Jezus \u0161e prikazan kot golobrad mladeni\u010d, kar je bil standard antike (brada se je uveljavila kasneje), na ramenih kot pastir nosi ovco.\u00a0Ta simboli\u010dna predstavitev je v sredozemskem svetu v prvih stoletjih kr\u0161\u010danstva relativno pogosta.<\/p>\n<p>Preden je kri\u017e postal splo\u0161no sprejet simbol kr\u0161\u010danstva (tega, danes samoumevnega simbola v prvih stoletjih kr\u0161\u010danstva niso upodabljali, bil je stra\u0161no in tudi sramotno orodje mu\u010denja in eksekucije), je motiv Dobrega pastirja igral klju\u010dno vlogo pri podajanju vere zgodnjih vernikov. Upodabljanje Jezusa kot pastirja, ki nosi izgubljeno ali re\u0161eno ovco, je simboliziralo za\u0161\u010dito, odre\u0161enje in bo\u017eansko vodstvo.<\/p>\n<p>Nekropola Hisartepe (Hisardere) je bila sicer v uporabi med drugim in petim stoletjem, vsebuje pa \u0161irok razpon vrst pokopov, vklju\u010dno s komornimi grobnicami. Teh niso uporabljale le elite, temve\u010d tudi ni\u017eji dru\u017ebeni sloji, kar ka\u017ee na dru\u017ebeno raznolikost Niceje v rimskem in zgodnjem kr\u0161\u010danskem obdobju.<\/p>\n<p>Izkopavanja v Hisartepu so \u017ee prej prinesla kovance, keramiko in okrasne arhitekturne elemente, a figuralne kr\u0161\u010danske umetnosti do odkritja Dobrega pastirja\u00a0\u0161e niso na\u0161li. Arheologi, ki raziskujejo tudi drugod po Anatoliji, so sicer odkrili ve\u010d kot deset doslej neznanih cerkva iz 4. in 5. stoletja pa tudi druge starokr\u0161\u010danske grobnice, napise in zgodnje hi\u0161ne cerkve.<\/p>\n<p>Veliko novic o teh odkritjih prihaja z obmo\u010dij starogr\u0161kih mest, ki so cvetela v helenisti\u010dnem obdobju, precej pred rimsko oblastjo, med njimi iz Pergamona, Efeza, Smirne in Laodikeje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V mednarodem tisku znova odmeva izjemno odkritje iz Tur\u010dije, na katero so opozorili \u017ee lani. Tamkaj\u0161nji arheologi so&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":109433,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[3621,31358,15948,1720,3624,37,38,64,63],"class_list":["post-109432","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-arheologija","tag-freska","tag-izkopavanja","tag-krscanstvo","tag-odkritje","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116662598947460508","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/109432","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=109432"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/109432\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/109433"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=109432"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=109432"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=109432"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}