{"id":109574,"date":"2026-05-30T11:20:11","date_gmt":"2026-05-30T11:20:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/109574\/"},"modified":"2026-05-30T11:20:11","modified_gmt":"2026-05-30T11:20:11","slug":"bo-slovencem-kdo-vzel-zrezek-dolenc-miri-strasti-kmetje-pa-ostro-to-je-ideologija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/109574\/","title":{"rendered":"Bo Slovencem kdo vzel zrezek? Dolenc miri strasti, kmetje pa ostro: To je ideologija"},"content":{"rendered":"

Nove slovenske Prehranske smernice<\/a>, ki jih je objavila odhajajo\u010da vlada,\u00a0so v zadnjih dneh spro\u017eile pravo prehransko nevihto. Kar bi morala biti strokovna razprava o zdravju, prehrani, okolju in prihodnosti slovenskega kro\u017enika, se je hitro sprevrglo v vro\u010d spor o mesu, veganstvu, kmetijstvu in zaupanju v stroko. Na eni strani so tisti, ki opozarjajo, da Slovenija nujno potrebuje bolj zdrave prehranske navade. Na drugi strani so kmetje, ki so prepri\u010dani, da dokument \u017eivinorejo krivi\u010dno postavlja v vlogo okoljskega gre\u0161nika. Vmes pa so ljudje, ki se spra\u0161ujejo: ali gre res za zdravje ali za ideologijo?<\/p>\n

V razpravo se je vklju\u010dil tudi znani popularizator\u00a0znanosti Sa\u0161o Dolenc, ki je\u00a0po osnovni izobrazbi fizik z\u00a0doktoratom iz filozofije.\u00a0Po njegovem mnenju se o smernicah pogosto govori na podlagi delnih informacij in poenostavljenih razlag. Kot poudarja, celoten dokument ni \u00bbkratek seznam zapovedi\u00ab, ampak \u00bbobse\u017een strokovni poskus, kako prehranska priporo\u010dila prilagoditi sodobnim zdravstvenim, okoljskim in prehransko-varnostnim izzivom\u00ab.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Vlada Rs<\/p>\n

Dolenc: Ne gre za prepoved mesa ali uvedbo veganstva<\/p>\n

Dolenc opozarja, da ima Slovenija resne te\u017eave s prehranskimi navadami. Velik del odraslih zau\u017eije premalo prehranskih vlaknin, le majhen dele\u017e prebivalcev dosega priporo\u010deni vnos sadja in zelenjave, kroni\u010dne nenalezljive bolezni pa so veliko breme za posameznike in zdravstveni sistem.<\/p>\n

Zato po njegovih besedah smernice prehrane ne obravnavajo ve\u010d le kot zasebne izbire posameznika. Hrana je postala del \u0161ir\u0161ega sistema, v katerem se prepletajo zdravje ljudi, stanje okolja, kmetijstvo, prehranska varnost in kakovost \u017eivljenja.<\/p>\n

Najve\u010d prahu je dvignilo pribli\u017eevanje tako imenovanemu modelu planetarne prehrane. A Dolenc poudarja, da ta \u00bbv nasprotju z nekaterimi javnimi o\u010ditki ne pomeni prepovedi mesa ali uvedbe veganstva\u00ab. Gre za premik k \u00bbbolj uravnote\u017eenemu, prete\u017eno rastlinsko zasnovanemu prehranskemu vzorcu\u00ab. V ospredju naj bi bili polnovredna \u017eita, stro\u010dnice, zelenjava, sadje, ore\u0161\u010dki in semena. Ob tem smernice \u0161e vedno dopu\u0161\u010dajo zmerno u\u017eivanje rib, jajc, mle\u010dnih izdelkov in mesa.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Vlada Rs<\/p>\n

Klju\u010dno sporo\u010dilo, pravi Dolenc, \u00bbni radikalna odpoved, ampak sprememba razmerij na kro\u017eniku\u00ab. Manj visoko predelane hrane, predelanih mesnin, soli, dodanih sladkorjev, nezdravih ma\u0161\u010dob in alkohola. Ve\u010d pa \u017eivil, ki dokazano prispevajo k bolj\u0161emu dolgoro\u010dnemu zdravju.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Vlada Rs<\/p>\n

Kro\u017enik ni ve\u010d samo zasebna stvar<\/p>\n

Dolenc poudarja tudi pomen pravilnega kombiniranja \u017eivil. Z ustrezno sestavo obrokov lahko izbolj\u0161amo vnos vlaknin, mineralov, vitaminov in drugih hranil. V praksi bi to lahko pomenilo tudi cenej\u0161e in dostopnej\u0161e vire beljakovin, manj\u0161e tveganje za kroni\u010dne bolezni in manj\u0161i pritisk na zdravstveni sistem. Po njegovih besedah lahko postopno zmanj\u0161anje pretirane porabe mesa ter ve\u010dji poudarek na lokalni, sezonski in rastlinski hrani prispevata tudi k manj\u0161i obremenitvi okolja, bolj smotrni rabi kmetijskih zemlji\u0161\u010d in ve\u010dji prehranski odpornosti dr\u017eave.<\/p>\n

Zato bi bilo, kot pravi, smiselno o smernicah razpravljati manj kot o kulturnem spopadu med \u00bbmesojedci\u00ab in \u00bbvegani\u00ab ter bolj kot o vpra\u0161anju, kako lahko v Sloveniji oblikujemo prehranski sistem, ki bo \u00bbzdravju koristnej\u0161i, okoljsko vzdr\u017enej\u0161i in dru\u017ebeno bolj odgovoren\u00ab. A prav tu se razprava zaplete.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Vlada Rs<\/p>\n

Pod komentarjem se je vnela razprava<\/p>\n

Dolen\u010dev zapis je spro\u017eil \u0161tevilne odzive. Nekateri so se strinjali z njegovim umirjanjem razprave, drugi pa so opozorili, da glavna te\u017eava ni nujno vsebina, ampak na\u010din priprave dokumenta. Igor Pravst z In\u0161tituta za nutricionistiko. Zapisal je, da se \u00bbglede cilja zelo strinja\u00ab, a da so se o\u010ditno \u00bbizgubili nekje na poti do cilja\u00ab. Po njegovih besedah dokument \u017ee z imenom Slovenske prehranske smernice namiguje, da gre za \u0161iroko nacionalno usklajen dokument, a naj bi se po objavi izkazalo, da ministrstvo za zdravje za objavo sploh ni vedelo, \u010deprav je bilo nosilec projekta.<\/p>\n

Pravst je opozoril tudi, da se v dokumentu navajajo imena raziskovalcev, ki dokumenta pred objavo niso videli in niso sogla\u0161ali z navedbo svojih imen. \u00bbSlovenija vsekakor potrebuje sodobne prehranske smernice, vendar morajo te nastajati transparentno in vklju\u010dujo\u010de,\u00ab je poudaril.<\/p>\n

Nekateri komentatorji so razpravo posku\u0161ali odmakniti od spopada med vegani in mesojedci. Slavko Colnari\u010d, najbolj\u0161i bobnar (skupina Pankrti)\u00a0med slovenskimi kolesarji, je zapisal, da se tudi sam trudi jesti uravnote\u017eeno in da verjame, da \u00bbni zdrave ali nezdrave hrane same po sebi \u2014 so pa zdravi ali nezdravi jedilniki in na\u010din \u017eivljenja\u00ab.<\/p>\n

Po njegovem je povsem legitimno vpra\u0161anje, kdo smernice pi\u0161e, kak\u0161na prepri\u010danja imajo avtorji in ali je bilo v dokument vklju\u010denih dovolj razli\u010dnih strokovnih pogledov. Zmotilo ga je predvsem to, kako hitro se vse spremeni v ideolo\u0161ki spopad med \u00bbvegani\u00ab in \u00bbmesojedci\u00ab. Ve\u010dina ljudi po njegovih besedah ni ne fanati\u010dno veganskih ne obsedeno mesojedih, ampak si \u017eeli predvsem normalno, kakovostno in dostopno prehrano.<\/p>\n

Ob tem je opozoril \u0161e na prehransko industrijo. Po njegovem se veliko razprav vrti okoli posameznika, manj pa okoli sistema, ki vsak dan proizvaja in tr\u017ei velike koli\u010dine ultra predelane hrane.<\/p>\n

\"\u00a0FOTO:<\/p>\n

\u00a0FOTO: Samec Bla\u017e<\/p>\n

V razpravi se je oglasila tudi Eleonora Ela Krka\u010d,\u00a0registrirana pridelovalka semen, ki \u017eivi in deluje na slovenski Obali,\u00a0ki je zapisala, da \u017ee leta kupuje zelenjavo, sadje, moko in meso pri preverjenem kmetu z ekolo\u0161kim potrdilom ter kuha doma. Colnari\u010d ji je odgovoril, da je lepo, \u010de si lahko nekdo tak\u0161no prehrano privo\u0161\u010di, a da ta mo\u017enost ni dostopna vsem. Za marsikatero dru\u017eino je nakupovanje pri preverjenem ekolo\u0161kem kmetu predrago ali logisti\u010dno nedosegljivo.<\/p>\n

Posebej ob\u010dutljivo vpra\u0161anje je, kaj bodo smernice pomenile za javne kuhinje, kot so vrtci, \u0161ole, bolni\u0161nice in domovi\u00a0za starej\u0161e, kjer so ljudje z razli\u010dnimi prehranskimi potrebami.<\/p>\n

Na drugi strani je Samo Kreft, farmacevt, ki je sodeloval pri pripravi pri Prehrani smernic,\u00a0Dolencu pripisal, da razpravo usmerja v bolj konstruktivno smer. Poudaril je, da prehrana \u017ee zdaj ni povsem zasebna izbira, saj na na\u0161e prehranske navade vplivajo oglasi, subvencije, tradicija in celotno prehransko okolje. Po njegovem nove smernice ne zmanj\u0161ujejo pravice do osebne izbire, ampak posku\u0161ajo obstoje\u010de vplive na izbiro bolj usmeriti v zdravje \u010dloveka in planeta.<\/p>\n

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so do smernic zelo kriti\u010dni. Po njihovi oceni dokument temelji na neutemeljenih trditvah o vplivu \u017eivinoreje na okolje. Prepri\u010dani so, da bi morale prehranske smernice temeljiti na preverjenih dejstvih, strokovnih argumentih in dejanskih razmerah slovenskega kmetijstva, \u00bbne pa na ideolo\u0161kih izhodi\u0161\u010dih\u00ab.<\/p>\n

V KGZS opozarjajo, da dokument pred objavo ni bil usklajen s predstavniki kmetijskega sektorja. Posebej jih je zmotilo, da smernice med drugim navajajo, da ima goveje meso najve\u010dji vpliv na okolje med vsemi vrstami mesa zaradi velikega odtisa na zemlji in v vodi, emisij toplogrednih plinov ter evtrofikacije.<\/p>\n

Prav tako smernice po navedbah zbornice pi\u0161ejo, da naj bi imela svinjina manj\u0161i vpliv na okolje kot goveje meso, a \u0161e vedno ve\u010djega kot rastlinska hrana, medtem ko naj bi imela perutnina najmanj emisij med vrstami mesa, a lahko kljub temu negativno vpliva na okolje zaradi pridelave krme in emisij v intenzivnih proizvodnih sistemih.<\/p>\n

V zbornici opozarjajo, da so te trditve v nasprotju z drugim gradivom ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z naslovom Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, v katerem naj bi bile podobne navedbe \u017ee strokovno ovr\u017eene.<\/p>\n

\u00bbNa podlagi ideologije veganstva ne moremo oblikovati smernic\u00ab<\/p>\n

Predsednik KGZS Jo\u017ee Podgor\u0161ek je bil oster. \u00bbV tak\u0161nih gradivih, ko govorimo o nacionalnih smernicah, ni prostora za ideolo\u0161ke vsebine. Na podlagi ideologije veganstva in vegetarijanstva ne moremo oblikovati prehranskih smernic,\u00ab je dejal.<\/p>\n

Od stroke pri\u010dakuje jasna izhodi\u0161\u010da o tem, kaj je zdravo za ljudi, ne pa pristopa, ki po njegovem mnenju govedorejo prikazuje predvsem kot onesna\u017eevalca in zato spodbuja zmanj\u0161evanje porabe mesa.<\/p>\n

V KGZS dodajajo, da kmetijstvo v Sloveniji prispeva pribli\u017eno 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, medtem ko energetika in promet skupaj ustvarita skoraj 60 odstotkov vseh izpustov. Zato menijo, da \u017eivinoreja ne sme postati priro\u010den krivec za okoljske te\u017eave.<\/p>\n

Opozarjajo tudi na pozitivno vlogo \u017eivinoreje. Velik del slovenskega kmetijstva temelji na trajnem travinju, ki brez \u017eivinoreje ne bi bilo ustrezno vzdr\u017eevano. Tak\u0161na obmo\u010dja po njihovih navedbah prispevajo k vezavi ogljika, prepre\u010dujejo zara\u0161\u010danje in erozijo tal ter ohranjajo biotsko raznovrstnost in kulturno krajino.<\/p>\n

Del stroke opozarja na postopek<\/p>\n

Razpravo dodatno zaostruje dejstvo, da pomislekov niso izrazili le kmetje. Zaskrbljenost zaradi na\u010dina priprave in objave nacionalnih prehranskih smernic za leto 2025 so izrazili tudi predstavniki Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje, In\u0161tituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehni\u0161ke fakultete. Kot opozarjajo, njihove pripombe ve\u010dinoma niso bile upo\u0161tevane. Kriti\u010dni so tudi do uporabe njihovih imen v dokumentu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nove slovenske Prehranske smernice, ki jih je objavila odhajajo\u010da vlada,\u00a0so v zadnjih dneh spro\u017eile pravo prehransko nevihto. Kar…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":109575,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[2038,184,1776,59,61,31384,62,37,58,60,38,30074,3688],"class_list":["post-109574","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-hrana","tag-meso","tag-prehranske-smernice","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-saso-dolenc","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-strateski-svet-za-prehrano","tag-zdrava-hrana"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116663263315462280","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/109574","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=109574"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/109574\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/109575"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=109574"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=109574"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=109574"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}