![\"Naredili](\"\/media\/img\/b8\/11\/cc782a12c5a8bd921fac-janez-polda.jpeg\" "\\"Janez")
<\/p>\nSlovenski skakalci in skakalke so \u017ee v polnem zagonu priprav za novo sezono in upajo na uspe\u0161no nadaljevanje zgodbe iz pretekle zime, v kateri sta Domen in Nika Prevc podirala meje, osvajala globuse in medalje, slovenski skoki pa so postali svetovna velesila. A dolgo pred dana\u0161njimi \u0161ampioni so temelje postavljali mo\u017eje, ki niso imeli vrhunske opreme, \u0161tevil\u010dnih ekip in sodobne podpore. Vetrovniki, analitika na posebni stezi, sodobni pripomo\u010dki so bili takrat znanstvena fantastika. Eden najve\u010djih med njimi je bil Janez Polda \u2013 olimpijec, rekorder in \u010dlovek, ki je skoke razumel druga\u010de kot ve\u010dina svojega \u010dasa. Tak\u0161no spo\u0161tovanje je u\u017eival, da so po njem poimenovali ulico v Zagrebu.<\/p>\n
Slovenija se lahko danes pohvali z dvema izjemnima posameznikoma, ki sta na vrhu smu\u010darskih skokov. Pri fantih je v pretekli sezoni kraljeval Domen Prevc, njegova sestra Nika pa \u017ee tri leta nima prave konkurence med dekleti.<\/p>\n
Pot do dana\u0161njih uspehov se ni za\u010dela z njima. Temelji slovenskih skokov so se postavljali \u017ee v prej\u0161njem stoletju. Eden od velikanov tistega obdobja je bil Janez Polda, ki se je rodil 25. aprila 1924 v Mojstrani. Ve\u010dkrat je bil pozabljen, a njegova vloga v zgodovini slovenskih skokov ostaja izjemna.<\/p>\n
Za takratno Jugoslavijo je nastopil na treh zimskih olimpijskih igrah \u2013 leta 1948 v St. Moritzu, 1952 v Oslu in 1956 v Cortini d’Ampezzo. V \u010dasu, ko so bili dolgi poleti \u0161e skoraj znanstvena fantastika, je v Planici \u017ee premikal meje mogo\u010dega.<\/p>\n
Leta 1948 je na Tednu smu\u010darskih poletov sko\u010dil kar 120 metrov, a se je pri doskoku dotaknil tal, zato rekord ni bil priznan. Je pa s poletom 109 metrov postal drugi Slovenec, ki je presko\u010dil stometrsko mejo, obenem pa postavil nov slovenski in jugoslovanski rekord. Dve leti pozneje ga je v Planici izbolj\u0161al na 114 metrov.<\/p>\n
Tudi na turneji \u0161tirih skakalnic je pu\u0161\u010dal pe\u010dat. Leta 1956 je bil v Innsbrucku peti, kar je bil v tistem \u010dasu rezultat, ki je mo\u010dno odmeval.<\/p>\n
Na olimpijske igre pe\u0161 skozi dva metra snega<\/p>\n
A \u0161tevilke povedo le del zgodbe. Janez Polda je pripadal generaciji \u0161portnikov, ki je \u017eivela povsem druga\u010den \u0161portni svet. Brez dana\u0161nje podpore, brez velikih ekip okoli reprezentanc in brez pogojev, ki jih imajo dana\u0161nji \u0161ampioni.<\/p>\n
<\/p>\n
Naredili so gledali\u0161ko predstavo “Noben pti\u010d nima perutnic naprej”. Na sliki so Jakob Berce, Julija Krisch, Marsel Gomboc in Florijan Krisch (od leve proti desni).
\n Foto: Alenka Teran Ko\u0161ir <\/p>\n
V predstavi o njegovem \u017eivljenju so razkrili tudi prizor, ki najbolje poka\u017ee, kak\u0161en \u010das je to bil. Polda je moral s Pokljuke do Bleda pe\u0161 skozi skoraj dva metra snega, da je sploh pri\u0161el do \u017eelezni\u0161ke postaje in lahko odpotoval na olimpijske igre. Okoli 18 kilometrov dolga pot je bila brez prave opreme in brez hrane. A nastop za reprezentanco mu je pomenil toliko, da niti pomislil ni, da bi ostal doma.<\/p>\n
Tisti, ki so ga poznali, so govorili o \u010dloveku stare \u0161ole. O \u010dloveku na\u010del.<\/p>\n
“Jaz sem reprezentant, olimpijec, zastopam dr\u017eavo,” je dejal. Govoril je, da bi ga bilo sram \u010dez mejo tihotapiti plenice ali druge stvari, kot so to takrat po\u010deli mnogi.<\/p>\n
“Noben pti\u010d nima perutnic naprej”<\/p>\n
Janez Polda ni bil le vrhunski skakalec svojega \u010dasa, ampak tudi \u010dlovek posebnega pogleda na \u0161port in \u017eivljenje.<\/p>\n
Kot gozdar in lovski nadzornik je ogromno \u010dasa pre\u017eivel v naravi. Opazoval je ptice, njihov let in gibanje v zraku. Prav tam naj bi na\u0161el razmi\u0161ljanje, zaradi katerega je postal eden od pionirjev druga\u010dnega skakalnega sloga.<\/p>\n
![\"Janez](\"\/media\/img\/51\/9f\/0360d0434ba42f916c2d-janez-polda.jpeg\" "\\"Janez")
<\/p>\n
Foto: Alenka Teran Ko\u0161ir <\/p>\n
Znan je postal njegov rek: “Noben pti\u010d nima perutnic naprej.”<\/p>\n
Polda je namre\u010d zagovarjal slog z rokami nazaj, kar je bilo za tisti \u010das nekaj posebnega. Mnogi danes pravijo, da je \u0161port razumel precej pred svojim \u010dasom.<\/p>\n
Spo\u0161tujejo ga tudi\u00a0v Zagrebu<\/p>\n
Njegov ugled je \u017ee takrat presegal slovenske meje. Po Janezu Poldi sta danes poimenovani ulici v Mojstrani in Zagrebu, kar veliko pove o tem, kak\u0161en status je imel v nekdanji Jugoslaviji.<\/p>\n
Dvakrat je sre\u010dal tudi Josipa Broza Tita \u2013 enkrat kot lovski \u010duvaj, drugi\u010d kot \u0161portnik na \u0161tafeti mladosti na beograjski Marakani, kjer je pred ve\u010d deset tiso\u010d gledalci zastopal jugoslovanske \u0161portnike.<\/p>\n
A kljub uspehom je v sebi nosil tudi precej grenkobe. Po koncu kariere je dejal, da je “slava grenka”. Imel je ob\u010dutek, da ni bil cenjen tako, kot bi si zaslu\u017eil. Upal je, da bo bolj spo\u0161tovan, kot je bil. Po koncu kariere se mu nih\u010de od uradnih predstavnikov ni zahvalil za tisto, kar je dosegel za Jugoslavijo.<\/p>\n
Bil je samosvoj, zaprt vase, nekateri so ga imeli za posebne\u017ea. Od leta 1964 po\u010diva na dov\u0161ki bo\u017eji njivi, v zgodovini slovenskih skokov pa ostaja kot eden tistih mo\u017e, ki so Slovence nau\u010dili verjeti, da lahko letijo med najbolj\u0161imi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenski skakalci in skakalke so \u017ee v polnem zagonu priprav za novo sezono in upajo na uspe\u0161no nadaljevanje…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":110238,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[16],"tags":[535,31503,534,62,506,37,58,60,38,533,94,93],"class_list":["post-110237","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-sport","tag-domen-prevc","tag-janez-polda","tag-nika-prevc","tag-si","tag-skok-v-sportno-preteklost","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-smucarski-skoki","tag-sport","tag-sports"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116667513810943739","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/110237","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=110237"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/110237\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/110238"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=110237"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=110237"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=110237"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}