![\"Prozor](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-profimedia-1038148655-400.webp\")
<\/p>\n
INTERVJU<\/p>\n
Niso krivi virusi, ampak na\u0161e obna\u0161anje: skrite gro\u017enje, ki pre\u017eijo na po\u010ditnicah<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
Marsikdo verjame, da sta udobje in varnost na luksuznih kri\u017earjenjih zagotovljena, a zaprta okolja velikih potni\u0161kih ladij lahko hitro postanejo \u017eari\u0161\u010da resnih zdravstvenih kriz. To potrjuje nedavni izbruh hantavirusa na ladji Hondius, ki je izplula iz argentinske Ushuaie in po \u0161tevilnih zdravstvenih alarmih kon\u010dala pot s karanteno in razku\u017eevanjem v Rotterdamu. Ta izbruh redkega virusa je terjal tri \u017eivljenja, oblasti v \u0161tevilnih dr\u017eavah pa so morale potnike in njihove stike postaviti pod strog nadzor.<\/p>\n
\u010ceprav Svetovna zdravstvena organizacija miri, da je splo\u0161no tveganje za javno zdravje nizko, dolga inkubacijska doba tega virusa pu\u0161\u010da odprta vrata za nove primere. Poleg tak\u0161nih eksoti\u010dnih gro\u017eenj so kri\u017earke izjemno podvr\u017eene tudi hitremu \u0161irjenju norovirusov, ki zaradi tesnih stikov in skupnih povr\u0161in redno povzro\u010dajo mno\u017ei\u010dne izbruhe z neprijetnimi simptomi, kot sta huda driska in bruhanje. Podobno skrb vzbujajo\u010di so podatki o uvo\u017eenih tropskih boleznih na kopnem, saj je bil v zadnjem \u010dasu zabele\u017een opazen porast primerov malarije, povezanih s potovanji na priljubljeni Zanzibar. Januarja je bila v Sloveniji potrjena prva smrt zaradi malarije, ve\u010d bolnikov pa je zaradi te\u017ekega poteka bolezni potrebovalo intenzivno terapijo. To jasno ka\u017ee, da nepremi\u0161ljeno potovanje v tropske kraje brez ustrezne za\u0161\u010dite prina\u0161a tveganja z resnimi posledicami.<\/p>\n
La\u017eni ob\u010dutek obvladljivosti<\/p>\n
O tem, kako hitro lahko popotnik podle\u017ee iluziji neranljivosti, pri\u010data izku\u0161nji znanih slovenskih obrazov, ki sta se na svojih poteh soo\u010dila z realnostjo zdravstvenih tveganj. Televizijski voditelj Lado Bizovi\u010dar je v televizijski oddaji odkrito priznal, da je malarijo prebolel \u017ee \u0161tiri- ali petkrat, ter se ozna\u010dil za tipi\u010den primer \u010dloveka, ki ima iz te bolezni \u010drni pas, kar pa hkrati postavlja pod vpra\u0161aj njegovo zdravo pamet. Oku\u017eil se je predvsem v azijskih dr\u017eavah in Afriki, razlog pa je bil vedno enak: podcenjevanje nevarnosti in prepri\u010danje, da je pametnej\u0161i od nasvetov potovalne ambulante. Priznal je, da je enkrat antimalarike preprosto pozabil doma, spet drugi\u010d je menil, da mu bolezen ne more ni\u010d, ker jo je \u017ee prebolel, kar so klasi\u010dni izgovori neprevidnih turistov. Danes splo\u0161no slabost, bole\u010dine v sklepih, ote\u017eeno dihanje in vro\u010dino prepozna takoj, tveganja ne podcenjuje ve\u010d in brez antimalari\u010dne za\u0161\u010dite ne potuje ve\u010d.<\/p>\n
Najhuj\u0161e in \u017eivljenjsko ogro\u017eajo\u010de stanje pa je toplotni udar, ko telo popolnoma izgubi sposobnost regulacije temperature, ki lahko v le nekaj minutah posko\u010di nad enain\u0161tirideset stopinj Celzija.<\/p>\n
Znana popotnica in televizijska voditeljica Mojca Mavec nam je povedala, da pred odhodom na potovanje vedno podrobno preveri strokovna priporo\u010dila, saj se tveganja med velemesti, vi\u0161je le\u017ee\u010dimi obmo\u010dji in odro\u010dnimi kraji mo\u010dno razlikujejo. Priporo\u010dena cepljenja in za\u0161\u010dito pred malarijo jemlje skrajno resno, \u010deprav opozarja, da najve\u010d te\u017eav ne povzro\u010dajo eksoti\u010dne bolezni, temve\u010d vsakdanje nev\u0161e\u010dnosti, kot so dehidracija, prebavne motnje, son\u010dne opekline in utrujenost, ki jih radi spregledamo, ker se nam ne zdijo dovolj dramati\u010dne.<\/p>\n
![\"Mojca](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Orig-1-1000.webp\")
<\/p>\n
Mojca Mavec:<\/p>\n
\u00bbPri dengi ni bli\u017enjice, za\u0161\u010dita pomeni predvsem prepre\u010devanje pikov komarjev. Tudi pri malariji odlo\u010ditev ni stvar ob\u010dutka ali tega, kaj je naredil nekdo drug, ampak konkretne destinacije in strokovnih priporo\u010dil.\u00ab \/ Foto: Franci Kek<\/p>\n
Zdi se ji, da so dru\u017ebena omre\u017eja ustvarila la\u017eni ob\u010dutek, da je svet popolnoma obvladljiv in opozorila pretirana, saj ljudje vidijo le privla\u010dne podobe oddaljenih krajev, spregledajo pa realnost logistike in zdravstvenih tveganj. Kot duhovito opa\u017ea, se Slovenci tradicionalno najbolj bojimo ka\u010d in prepiha, zaradi \u010desar v avtobusih nenehno zapiramo okna in uga\u0161amo klimo, medtem ko resnej\u0161e nevarnosti vzamemo precej bolj mimogrede. Njena glavna lekcija s \u0161tevilnih poti ostaja pomen hidracije in skromnosti, saj eksoti\u010dna destinacija ne pomeni, da postanemo neuni\u010dljivi.<\/p>\n
Trend opu\u0161\u010danja cepljenj<\/p>\n
Strokovnjaki Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se v potovalnih ambulantah pojavlja trend opu\u0161\u010danja priporo\u010denih cepljenj pred potovanji, kot sta za\u0161\u010dita pred hepatitisom A in B ter trebu\u0161nim tifusom, pa tudi kemoprofilakse oziroma jemanja tablet proti malariji. Najpogostej\u0161i razlogi za to so finan\u010dni stro\u0161ki, spletne dezinformacije ter nevarno prepri\u010danje posameznikov, da se njim slabe stvari preprosto ne morejo zgoditi. Da bi bila za\u0161\u010dita zares u\u010dinkovita, je treba ambulanto za potovalno medicino obiskati pravo\u010dasno, najbolje \u0161est do osem tednov oziroma najmanj en mesec pred odhodom, v skrajnem primeru pa vsaj \u0161tirinajst dni prej. Svetovanje v ambulantah NIJZ je prilagojeno posamezniku, saj zdravnik oceni tveganje na podlagi destinacije, trajanja potovanja, na\u010drtovanih aktivnosti pa tudi potnikovega trenutnega zdravstvenega stanja, starosti in kroni\u010dnih obolenj. Pred potovanjem je nujno preveriti tudi lasten cepilni status iz otro\u0161tva, pri \u010demer je zaradi globalnega porasta o\u0161pic za\u0161\u010dita pred to boleznijo izjemno pomembna, prav tako je smiselno osve\u017eiti za\u0161\u010dito pred tetanusom, \u010de je od zadnjega odmerka minilo ve\u010d kot deset let. Za dolgotrajno in vse\u017eivljenjsko za\u0161\u010dito pred hepatitisom A, ki je ena najpogostej\u0161ih potovalnih oku\u017eb, sta potrebna dva odmerka cepiva.<\/p>\n
![\"Lado](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/FP-LadoBizovicar_UrsaPremik51872_s-600.webp\")
<\/p>\n
Lado Bizovi\u010dar\u00a0je odkrito priznal, da je malarijo prebolel \u017ee \u0161tiri- ali petkrat. \/ Foto: Ur\u0161a Premik<\/p>\n
Razumeti je treba tudi klju\u010dno razliko med obveznimi in priporo\u010denimi cepljenji. Obvezna cepljenja so tista, ki jih dr\u017eava vstopa zakonsko predpi\u0161e in brez katerih potniku na meji neusmiljeno zavrnejo vstop, dokazilo pa se vpi\u0161e v mednarodno rumeno knji\u017eico. Tak primer je cepljenje proti rumeni mrzlici, potencialno smrtni virusni bolezni, ki jo prena\u0161ajo komarji; cepivo je enkratno in zagotavlja vse\u017eivljenjsko za\u0161\u010dito, certifikat pa za\u010dne veljati deset dni po prejemu. Nasprotno pa proti malariji cepljenja sploh ni, temve\u010d se za\u0161\u010dita izvaja z zdravili. \u010ceprav je po slovenski zakonodaji za\u0161\u010dita pred malarijo obvezna za vse potnike, ki odhajajo na rizi\u010dna obmo\u010dja, v praksi nih\u010de ne more nadzorovati, ali je potnik zdravila dejansko kupil in ali jih redno jemlje. To velja tudi za potovanja na priljubljeni Zanzibar, ki uradno ostaja obmo\u010dje z visokim tveganjem za malarijo in od koder so \u017ee zabele\u017eeni uvo\u017eeni primeri. Med novej\u0161imi preventivnimi mo\u017enostmi so tudi cepiva proti dengi, ki se v Sloveniji priporo\u010dajo predvsem za dalj\u0161a potovanja na rizi\u010dna obmo\u010dja in tistim, ki so dengo \u017ee preboleli, ker pa cepiva trenutno pri nas ni na voljo, se morajo potniki cepiti v tujini. Med najbolj tveganimi obmo\u010dji za uvoz bolezni sicer \u0161e vedno prednja\u010dijo podsaharska Afrika ter dolo\u010deni otoki v Indijskem oceanu, kot so Maldivi in Mavricius.<\/p>\n
Zlata pravila higiene<\/p>\n
Preventiva pred nalezljivimi boleznimi pa se ne kon\u010da v ambulanti, ampak se nadaljuje z vsakodnevnimi higienskimi ukrepi na sami poti, zlasti ko gre za prepre\u010devanje oku\u017eb s hrano in vodo, s katerima se prena\u0161ajo norovirusi in drugi \u010drevesni povzro\u010ditelji. Najenostavnej\u0161i, a hkrati najpogosteje spregledan ukrep je temeljito umivanje rok s toplo vodo in milom pred vsako jedjo ter po uporabi sanitarij. Kjer \u010diste vode ni, si moramo pomagati z alkoholnimi ali higienskimi rob\u010dki ter ustreznimi razku\u017eili. Pri prehrani se je treba strogo dr\u017eati legendarnega reka, ki veleva, da hrano skuhamo, spe\u010demo, olupimo ali pa je preprosto ne jemo. Pijemo lahko izklju\u010dno originalno zaprto ustekleni\u010deno vodo in pija\u010de, pija\u010dam pa nikoli ne dodajamo ledu, saj je ta pogosto iz opore\u010dne vode iz vodovoda. Enako pravilo velja za umivanje zob, za kar v komunalno neurejenih okoljih prav tako uporabljamo ustekleni\u010deno ali predhodno prekuhano vodo.<\/p>\n
Poleg mikroskopskih sovra\u017enikov pa popotnike pogosto ogro\u017eajo ekstremne podnebne razmere, kot so huda vro\u010dina, visoka vla\u017enost ali mraz, na katere njihova telesa niso navajena in lahko povzro\u010dijo resna obolenja ali celo smrt. Medtem ko pole\u017eavanje ob hotelskem bazenu ne predstavlja ve\u010djega tveganja, pa lahko naporne fizi\u010dne aktivnosti, kot so dolgi pohodi ali kolesarjenje v tropskih krajih, hitro zlomijo tudi mlade in zdrave ljudi, \u010de nimajo ustrezne kondicije in niso aklimatizirani. Ko temperature zraka prese\u017eejo petintrideset stopinj Celzija ob visoki vla\u017enosti, naravni mehanizmi hlajenja telesa prek sevanja in izhlapevanja znoja preprosto prenehajo u\u010dinkovito delovati. Regulacija temperature mo\u010dno obremeni sr\u010dno-\u017eilni sistem, zato kroni\u010dne bolezni, kot so te\u017eave s srcem, sladkorna bolezen ali ledvi\u010dna obolenja, drasti\u010dno zni\u017eujejo toleranco za vro\u010dino. Glavni dejavnik tveganja med varnim gibanjem in kolapsom je dehidracija, saj se s potenjem lahko izlo\u010di liter ali ve\u010d teko\u010dine na uro, z njo pa telo pospe\u0161eno izgublja klju\u010dne soli, predvsem natrij in klorid.<\/p>\n
Najhuj\u0161e in \u017eivljenjsko ogro\u017eajo\u010de stanje pa je toplotni udar, ko telo popolnoma izgubi sposobnost regulacije temperature, ki lahko v le nekaj minutah posko\u010di nad enain\u0161tirideset stopinj Celzija. Mehanizem potenja odpove, simptomi pa hitro napredujejo od zmedenosti in izgube koordinacije do delirija in kr\u010dev. Da bi se tem grozljivim scenarijem izognili, se lahko \u017ee doma pripravimo z zmerno vadbo eno uro na dan v vro\u010dem okolju skozi obdobje desetih dni, med samim potovanjem pa aktivnosti na\u010drtujemo v hladnej\u0161ih delih dneva, nosimo ohlapna in svetla obla\u010dila, uporabljamo za\u0161\u010ditne kreme z visokim faktorjem ter barvo in koli\u010dino urina vestno spremljamo kot glavni kazalnik zadostne hidracije.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Svet je postal na videz majhen in preprost za raziskovanje, saj nas le nekaj ur leta lo\u010di od…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":110829,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[31628,32,31627,26186,35,11782,31,34,36,31631,4306,37,38,33,31629,3180,31630,31626],"class_list":["post-110828","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-cepljenja","tag-headlines","tag-krizarjenja","tag-malarija","tag-najpomembnejse-novice","tag-nalezljive-bolezni","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-potovalna-medicina","tag-potovanja","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-tropska-potovanja","tag-zdravstvena-oskrba","tag-zdravstvena-preventiva","tag-zdravstvena-tveganja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116670337383204907","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/110828","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=110828"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/110828\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/110829"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=110828"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=110828"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=110828"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}