{"id":110936,"date":"2026-05-31T19:39:10","date_gmt":"2026-05-31T19:39:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/110936\/"},"modified":"2026-05-31T19:39:10","modified_gmt":"2026-05-31T19:39:10","slug":"dobicek-slovenskih-podjetij-v-letu-2025-in-simpsonov-paradoks","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/110936\/","title":{"rendered":"Dobi\u010dek slovenskih podjetij v letu 2025 in Simpsonov paradoks"},"content":{"rendered":"

Levi\u010darji pa\u010d nikoli ne razo\u010darajo. Tudi tokrat niso. Da je imelo slovensko gospodarstvo lani za 7,34 milijarde evrov neto \u010distega dobi\u010dka, so imeli za dokaz, da je odhajajo\u010da Golobova socialisti\u010dna vlada delala dobro. Toda vsakemu, ki se vsaj malo spozna na ekonomijo, je jasno, da gre za \u0161olski primer Simpsonovega paradoksa.<\/p>\n

Avstrijski ekonomist Friedrich von Hayek je neko\u010d zapisal: \u201c\u010ce bi se socialisti spoznali na ekonomijo, ne bi bili socialisti.\u201d Tovari\u0161i vseh vrst to misel potrjujejo iz dneva v dan in se dokazujejo kot prvovrstni ekonomski analfabeti.<\/p>\n

Preberite \u0161e: \u0160trukelj skriva svoje bajne prihodke in grozi s to\u017ebo<\/a><\/p>\n

Res dober poslovni rezultat?
Na prvi, povr\u0161en pogled so poslovni rezultati relativno dobri. Podatki o poslovanju slovenskega gospodarstva, ki jih je nedavno predstavila Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ka\u017eejo, da so gospodarske dru\u017ebe lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto \u010distega dobi\u010dka, kar je nominalno za 13 odstotkov in realno za 10 odstotkov ve\u010d kot leta 2024.<\/p>\n

\u201cLeto 2025 bi ocenil kot dobro leto. V splo\u0161nem lahko re\u010demo, da je bilo poslovanje gospodarstva v preteklem letu kar spodbudno in dosti uspe\u0161no. Verjamem, da bo ve\u010dina poslovnih subjektov kar zadovoljna, \u010de bo to letos lahko ponovila ali celo nadgradila,\u201d je na novinarski konferenci dejal vodja Ajpesovega sektorja za statistiko in informiranje Miran Vi\u010di\u010d. Kar je seveda spodbudilo tovari\u0161ijske komentatorje, da so dru\u017eno ugotavljali, da visoki davki, pove\u010danje minimalne pla\u010de in bo\u017ei\u010dnica (ki je konec preteklega leta kot strela udarila po podjetjih) nikakor niso \u0161kodili gospodarstvu ter da bi mogo\u010de morali \u0161e malo bolj priviti zlobne podjetnike. Domnevno zajeten dobi\u010dek naj bi bil posledica pohlepa kapitalistov, treba ga bi bilo \u0161e ve\u010d vzeti in denar pravi\u010dno prerazporediti.<\/p>\n

\"\"<\/a>Foto: STA<\/p>\n

Pri tem seveda pozabljajo, da so lani \u017ee veselo prerazporejali in za\u010denjali s projekti, ki niso imeli realne osnove. Lani je levi\u010darska vlada razdelila za 700 milijonov evrov subvencij in nepovratnih sredstev, ocenjena vrednost projektov, ki jih financira dr\u017eava, pa se je pribli\u017eala desetim milijardam evrov. Vsak \u0161tudent ekonomije (ki \u0161tudira na malo bolj resni ekonomski fakulteti) ve, da tisto, kar prerazporedi ali pla\u010da vlada, ni enako tistemu, kar ustvarita na trgu dva zasebnika. Vlada namre\u010d pla\u010da tako, da nekomu vzame in pla\u010da drugemu, zasebnik da vse iz svojega \u017eepa. Zato je treba biti previden tudi pri podatkih o bruto doma\u010dem proizvodu (BDP). V Sloveniji je \u017ee nekaj \u010dasa tako, da rast BDP poganja javna (dr\u017eavna) potro\u0161nja, kar zadeva zasebno potro\u0161njo, jo je v vi\u0161ave zadnje mesece izstrelila rast pla\u010d v javnem sektorju. Toda vrnimo se k lanskemu dobi\u010dku slovenskega gospodarstva in si poglejmo, zakaj gre v bistvu za Simpsonov paradoks.<\/p>\n

Simpsonov paradoks
Simpsonov paradoks se v ekonomiji pojavi, ko celota ne odra\u017ea realnosti v podskupinah. V primeru dobi\u010dka slovenskih gospodarskih dru\u017eb gre za agregatne podatke na makroekonomski ravni, ki so relativno dobri, toda pravo sliko bodo pokazali \u0161ele rezultati na mikroravni. Na to je opozoril tudi glavni ekonomist in vodja analitske slu\u017ebe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc: \u201cPozdravljamo vsako izbolj\u0161anje poslovnih rezultatov podjetij, vklju\u010dno z rastjo neto dobi\u010dka. Vendar je treba podatke interpretirati celovito in previdno. \/\u2026\/ Dokler Ajpes ne objavi dodatnih raz\u010dlenjenih podatkov, ni mogo\u010de oceniti dejanskih vzrokov za spremembo neto dobi\u010dka.\u201d<\/p>\n

Podatek o \u201crekordnih\u201d dobi\u010dkih ne ka\u017ee realne slike za vse dejavnosti in polo\u017eaj gospodarstva v razli\u010dnih regijah. Pri slednjem (regijah) sta tipi\u010den primer regiji Gorenjska na eni in Koro\u0161ka na drugi strani. Gospodarstvo v prvi je neto \u010disti dobi\u010dek pove\u010dalo skupaj za 57 odstotkov, na Koro\u0161kem se je dobi\u010dek zni\u017eal za skoraj 30 odstotkov. Skupaj sta regiji torej pove\u010dali dobi\u010dek; \u010de ju lo\u010dimo, dobimo povsem druga\u010den rezultat. Tipi\u010den Simpsonov paradoks.<\/p>\n

Enako je z dejavnostmi. Ajpes navaja, da so k rasti neto dobi\u010dka najve\u010d prispevale strokovne, znanstvene in tehni\u010dne dejavnosti, energetika ter predelovalne dejavnosti. \u00bbPri tem velja poudariti, da prvi dve dejavnosti nista tipi\u010dni nosilki rasti neto dobi\u010dka in imata relativno majhen makroekonomski pomen z vidika zaposlenosti in ustvarjene dodane vrednosti,\u00ab poudarjajo na GZS. Poleg tega velik del dobi\u010dka ustvarja majhno \u0161tevilo velikih dru\u017eb, medtem ko je veliko malih podjetij zaradi pove\u010danja minimalne pla\u010de, stro\u0161kov dela in dodatne obdav\u010ditve komaj nad vodo. Slovensko gospodarstvo je namre\u010d majhno in zelo ob\u010dutljivo, slika se lahko spremeni \u010dez no\u010d, saj lahko poslovanje le ene (velike) dru\u017ebe vpliva na agregatne podatke, kot je denimo dobi\u010dek.<\/p>\n

\"\"<\/a>Foto: Bobo<\/p>\n

Kje so razlike?
Na velik del dobi\u010dka torej vpliva predvsem pe\u0161\u010dica slovenskih \u201cvelikanov\u201d, kot so denimo farmacevtska dru\u017eba Krka (400 milijonov evrov dobi\u010dka) ali energetska velika podjetja (HSE, Gen ali Petrol). Te korporacije, ki so tudi manj ob\u010dutljive na nerazumne politi\u010dne odlo\u010ditve, prispevajo levji dele\u017e k skupnemu rezultatu.<\/p>\n

Paradoks se izra\u017ea tudi pri sektorskih razlikah. Skupni dobi\u010dek sicer raste, a \u010de bi podatke razdelili po panogah, bi lahko ugotovili, da dobi\u010dki rastejo le v storitvah ali energetiki, medtem ko kriti\u010dna predelovalna industrija morda bele\u017ei zmanj\u0161anje dobi\u010dka. Zanimiva bi bila tudi raz\u010dlenitev strukture Ajpesovih podatkov. Neto \u010disti dobi\u010dek je namre\u010d razlika med dobi\u010dki uspe\u0161nih in izgubami neuspe\u0161nih podjetij. Skupni rezultat se lahko izbolj\u0161a tudi zgolj zato, ker so nekatere dru\u017ebe zmanj\u0161ale izgube. Tipi\u010den primer je Skupina Unior, ki je lani ustvarila 228 milijonov evrov prihodkov in hkrati zmanj\u0161ala izgubo za 90,5 odstotka, na 5,1 milijona evrov.<\/p>\n

\u010ce pogledamo EBIT-mar\u017eo (meri dobi\u010dkonosnost podjetja iz osnovne dejavnosti), ki je zna\u0161ala 5,4 odstotka, lahko ugotovimo, da se je v primerjavi z letom prej zmanj\u0161ala za 0,1 odstotne to\u010dke, kar pomeni, da se dobi\u010dkonosnost iz samega poslovanja ni izbolj\u0161ala. Tudi podatek o mikropodjetjih, ki so kot celota pove\u010dala dobi\u010dek za 52 odstotkov, ne odra\u017ea dejanskega stanja. Veliko mikropodjetij je v te\u017eavah, najbolj\u0161e rezultate pa dosegajo tista, ki poslujejo z dr\u017eavo (denimo nek profesor, ki dela raziskave za fakulteto prek svojega podjetja).<\/p>\n

Dober agregatni rezultat kljub toksi\u010dnemu poslovnemu okolju
\u010ce odmislimo Simpsonov paradoks, je skupen rezultat slovenskega gospodarstva relativno dober, \u010de vemo, da je levi\u010darska Golobova vlada podjetnike razglasila malodane za dr\u017eavne sovra\u017enike, poslovno okolje pa naredila za nestabilno in strupeno za podjetni\u0161tvo. Ali kot je na dru\u017ebenem omre\u017eju X zapisal slovenski podjetnik, ustanovitelj skupine Lotri\u010d Metrology in predsednik stranke Fokus Marko Lotri\u010d: \u201cPodatki Ajpesa o dobi\u010dku podjetij za leto 2025 potrjujejo, da slovensko gospodarstvo zna ustvarjati rezultate, vendar ne zaradi pomo\u010di dr\u017eave, ampak kljub vedno te\u017ejemu poslovnemu okolju.\u201d<\/p>\n

\"\"<\/a>Predsednik DS Marko Lotri\u010d (Foto: STA)<\/p>\n

Poenostavljen primer Simpsonovega paradoksa
Simpsonov paradoks se imenuje po Edwardu Hughu Simpsonu (1922\u20132019), britanskem statistiku in de\u0161ifrantu. Gre za statisti\u010dno protislovje, kjer rezultati za celoto ka\u017eejo povsem druga\u010dno sliko kot rezultati, ki jih raz\u010dlenimo ali podrobneje pogledamo. Za la\u017eje razumevanje vzemimo zelo poenostavljen primer podjetij A, B, C, D in E. V letu 2024 je skupni dobi\u010dek zna\u0161al 230 evrov, v letu 2025 pa 250 evrov. Dobi\u010dek se je torej pove\u010dal za 8,7 odstotka, toda podroben pregled poka\u017ee, da je dobi\u010dek pove\u010dalo samo podjetje A, podjetjem B, C in D se je dobi\u010dek zmanj\u0161al, podjetje E pa je zmanj\u0161alo izgubo.<\/p>\n

Simpsonov paradoks v ekonomiji je torej pojav, ko agregatni podatki na makroenomomski ravni ka\u017eejo eno sliko, ki se povsem obrne, ko podatke raz\u010dlenimo po skupinah ali podskupinah. To je zelo nevarno v politiki, ko odlo\u010devalci na podlagi agregatnih podatkov gospodarstva sprejemajo napa\u010dne odlo\u010ditve; na primer pove\u010dajo davke ali minimalno pla\u010do, kar podjetja z visoko dodano vrednostno zmorejo, medtem ko mala podjetja lahko propadejo.<\/p>\n

Jo\u017ee Bi\u0161\u010dak<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Levi\u010darji pa\u010d nikoli ne razo\u010darajo. Tudi tokrat niso. Da je imelo slovensko gospodarstvo lani za 7,34 milijarde evrov…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":110937,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,2359,82,16689,9005,31656,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":["post-110936","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-dobicek","tag-economic","tag-ekonomska-politika","tag-joze-biscak","tag-paajpes","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116670887606885106","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/110936","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=110936"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/110936\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/110937"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=110936"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=110936"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=110936"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}