![\"Sledi](\"\/media\/img\/5c\/1d\/303b1da974d2db4d89e1.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Osebni arhiv Bernarda Bele<\/p>\n
“Prometna infrastruktura mo\u010dno razdrobi prostor in \u017eivalske populacije. Prehodi za divje \u017eivali morajo biti na\u010drtovani na mestih, kjer \u017eivali dejansko prehajajo, biti dovolj \u0161iroki, mirni, ozelenjeni in povezani z usmerjevalnimi ograjami. \u010ce so narejeni samo formalno ali na napa\u010dnih lokacijah, pogosto ne delujejo,”\u00a0je povedala Nina Ra\u017een za \u017durnal24.<\/p>\n
V NEDELJO 31. MAJA<\/a> vabljeni v De\u017eelo prijateljev, kjer se bo odvijal tudi Festival za ljubitelje \u017eivali, kejr boste v \u017eivo spoznali \u0161tevilne \u017eivali, od ka\u010d, velikih insektov, velikih papig, ujed, \u0161tevilnih psov, ma\u010dk in \u0161e veliko drugega. Dogodek je brezpla\u010den. Ve\u010d o dogodku TUKAJ.\u00a0<\/a><\/p>\n Bernarda Bele pa je podelila izku\u0161njo iz doma\u010dega okolja: “Ker sama prihajam iz Novega mesta lahko povem, da je nekak\u0161en ‘poizkus’ prehoda za prosto\u017eive\u010de \u017eivali pri\u00a0Karteljevem, tik pred Novim mestom, vendar pa tudi ta ni ustrezen, saj ni ozelenjen z drevesi\/grmovjem, poleg tega pa tik ob prehodu poteka regionalna cesta Novo mesto \u2013 Trebnje, kar je za \u017eivali mote\u010de. Drugih prehodov za \u017eivali v Sloveniji ni, razen malo \u0161tevilnih tunelov, ki pa so bili zgrajeni zaradi geomorfologije povr\u0161ja in ne zaradi povezovanja \u017eivljenjskih prostorov \u017eivali.”<\/p>\n Najve\u010dja te\u017eava med Ljubljano in Koprom<\/p>\n Gospa Bele je pojasnila, da je za uspe\u0161no povezavo habitatov in izmenjavo genov populacij \u017eivali preko prometne in ostale infrastrukture pomembno, da se v sodelovanju s strokovnjaki za ekologijo \u017eivali zgradi primerne prehode za \u017eivali, ki morajo biti dovolj \u0161iroki, ustrezno ozelenjeni, na njih ali v neposredni bli\u017eini ne sme biti cest, dobro je, da je na obeh straneh prehoda gozd. Podobne zahteve so za prehode upo\u0161tevali pri gradnji hrva\u0161kih avtocest, zasledila pa jih je tudi v Kanadi, \u0161e posebej v okolici narodnih parkov.\u00a0<\/p>\n Delavnice o prepoznavanju sledov divjih \u017eivali, kako ravnati, \u010de jih sre\u010damo in druge zanimivosti boste lahko spoznali to nedeljo, 31. maja, na Festivalu za ljubitelje \u017eivali v Novi Gorici med 10. in 19. uro<\/a>. Celodnevno pestro dogajanje za vso dru\u017eino vklju\u010duje \u0161tevilne aktivnosti, predvsem pa se bodo \u017eivaloljubci iz vse Slovenije lahko na edinstvenem dogodku v \u017eivo sre\u010dali s \u0161tevilnimi \u017eivalmi in jih tudi bo\u017eali. \u00a0\u00a0<\/p>\n “V Sloveniji je zlasti problemati\u010dna avtocesta med Ljubljano in Koprom, kjer do predora Kastelec ni niti enega tunela, poteka pa tukaj pomemben prehod med populacijami v Dinaridih in na drugi strani Alpami. Kot sem sli\u0161ala, naj bi se v bli\u017enji prihodnosti zgradil prehod za \u017eivali pri Ravbar Komandi, kjer prehaja res dosti \u017eivali, ki pa jih trenutno ovirajo tako avtocesta, kot regionalna cesta in \u017eeleznica,”\u00a0je izpostavila najbolj pere\u010do problematiko raziskovalka na Mediteranskem in\u0161titutu za okoljske \u0161tudije.<\/p>\n Osebni arhiv Slaven Relji\u0107<\/p>\n \nGospa Bele pravi, da izgradnja velikih prehodov\u00a0ni vedno smiselna, na lokalnih ali regionalnih cestah se tako na nevarnih mestih na primer uporabljajo odsevniki ali pa opozorilne lu\u010di, ki za\u010dnejo svetiti in opozarjati voznike, ko je v bli\u017eini ceste ve\u010dja \u017eival. Strokovnjakinja \u0161e opozarja: “Prehodi za \u017eivali niso pomembni le za \u017eivali ampak tudi za ljudi, z izgradnjo le teh se namre\u010d zmanj\u0161a \u0161tevilo \u0161kod na prevoznih sredstvih in zmanj\u0161a \u0161tevilo po\u0161kodb pri udele\u017eenih voznikih.”<\/p>\n Nina Ra\u017een pa posledice slabih povezav habitatov ne vidi le v ve\u010d povo\u017eenih \u017eivali, ampak tudi izolaciji populacij, izgubi genetske povezanosti in ve\u010d konfliktih z ljudmi. Opozarja, da morajo biti ekodukti del dolgoro\u010dnega prostorskega na\u010drtovanja, zato je pomembno, da se infrastruktura na\u010drtuje skupaj z naravovarstveniki, lokalnimi skupnostmi in stroko \u017ee od za\u010detka. “Pomembno pa je tudi pridobivanje teh informacij. In tu nastopijo prav vsi posamezniki. Dobrodo\u0161li, da prispevate informacije o opa\u017eanjih in povozih \u017eivali, ali se nam na aktivnostih in popisih pridru\u017eite kako druga\u010de, preko razli\u010dnih projektov Dinaricum,”\u00a0je povabila predstavnica omenjenega Dru\u0161tva.\u00a0<\/p>\n Osebni arhiv Bernarda Bele<\/p>\n Ste opazili te sledi?<\/p>\n Vse, ki vas narava zanima in najdete znake ali sledi prisotnosti volka, \u0161akala, risa ali medveda, vabijo k sodelovanju z vnosom fotografij ter zvo\u010dnih posnetkov v platformo iNaturalist<\/a>, kjer imajo kot projekt tudi svojo zbirko z imenom Wild Tracks Adriatic Ionian Carnivores. Bralce, ki jih o projektu 4PETHABECO ali velikih zvereh zanima ve\u010d, pa vabimo k brskanju po projektni strani<\/a>\u00a0in strani na socialnem omre\u017eju<\/a>.<\/p>\n![\"Medved](\"\/media\/img\/1f\/b0\/553bc419e349bc4a20df.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"Odtis](\"\/media\/img\/67\/06\/7982ae4c27daa89ce0d0.jpeg\"\/)
<\/p>\n