{"id":111208,"date":"2026-06-01T04:43:07","date_gmt":"2026-06-01T04:43:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/111208\/"},"modified":"2026-06-01T04:43:07","modified_gmt":"2026-06-01T04:43:07","slug":"vojaska-revolucija-ki-spreminja-svet","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/111208\/","title":{"rendered":"Voja\u0161ka revolucija, ki spreminja svet"},"content":{"rendered":"

Kaj nam vojna proti Iranu, v kateri draga ameri\u0161ka strojna oprema iranskim raketam ni prepre\u010dila, da bi ogrozile geopoliti\u010dna ozka grla, pove o prihodnjih vojnih spopadih, se v britanskem mediju Unherd spra\u0161uje voja\u0161ki analitik Bill Sweetman.<\/p>\n

Drago re\u0161evanje posadke sestreljenega letala<\/p>\n

Pou\u010den trenutek se je zgodil 3. aprila letos, ko je Irancem uspelo sestreliti ameri\u0161ko lovsko letalo F15E nad gorovjem Zagros, globoko v Iranu. Sledila sta dva tesnobna dneva, ko so pripadniki islamske revolucionarne garde in ameri\u0161kega iskalno-re\u0161evalnega osebja hiteli najti dva pre\u017eivela pilota.<\/p>\n

Pilota so re\u0161ili v sedmih urah. Ranjeni \u010dastnik oro\u017enega sistema se je medtem skril v gorah, le s pi\u0161tolo za za\u0161\u010dito. Po operaciji, ki jo je neki visoki voja\u0161ki uradnik opisal kot “eno najzahtevnej\u0161ih in najkompleksnej\u0161ih v zgodovini ameri\u0161kih specialnih operacij”, v kateri so sodelovali \u0161tirje bombniki, 64 lovcev, 48 tankerjev za gorivo, 13 re\u0161evalnih letal in ve\u010d sto vojakov na tleh, sta po\u0161kodovanega \u010dastnika na koncu pobrali dve rabljeni propelerski letali Airbus, ki sta izvedli nizkotehnolo\u0161ki na\u010drt B.<\/p>\n

Iranski napad z droni na ameri\u0161ko letalsko opori\u0161\u010de<\/p>\n

Tako kot vojna proti Iranu je tudi omenjeno re\u0161evanje pilotov stalo izjemno veliko denarja. V akciji re\u0161evanje so bili uni\u010deni \u0161tevilna drago predelana letala in helikopterji za specialne operacije.<\/p>\n

\"Dvosede\u017eno<\/p>\n

Dvosede\u017eno lovsko letalo F-15E, kakr\u0161nega so marca letos sestrelili Iranci.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Poleg tega so nekaj dni pred tem ameri\u0161ke letalske sile utrpele eno najve\u010djih izgub\u00a0po vietnamski vojni, ko so iranska poceni plasti\u010dna brezpilotna letala, ki jih poganja komercialna elektronika, napadla ameri\u0161ko letalsko opori\u0161\u010de Price Sultan v Savdski Arabiji ter pri tem\u00a0po\u0161kodovala ve\u010d letal tankerjev KC-135 in razstrelila letalo E-3G Sentry z letalskim radarjem.<\/p>\n

Ali prihodnost pripada dronom?<\/p>\n

\u0160e en nauk so po Sweetmanovem mnenju Ameri\u010dani dobili v vojni: da je mogo\u010de najbolj\u0161e lovce ujeti v zasedi, in sicer tako, da jih zadenejo z raketami kratkega dosega, ki sledijo infrarde\u010di svetlobi oziroma toplotnemu sevanju in so izstreljen iz vozil s pogonom na vsa \u0161tiri kolesa, ki se lahko hitro zlijejo s civilnim prometom.<\/p>\n

Vse skupaj se zdi, da ti incidenti potrjujejo pripoved o na\u010dinu vojskovanja v 21. stoletju, ki se je gradilo skozi rusko-ukrajinsko vojno in jo zdaj podobno dojemajo mnogi generali v pisarni: dnevi dragih, visokotehnolo\u0161kih strojev, kot je F-15E (ocenjeni stro\u0161ki: sto milijonov dolarjev oziroma 86 milijonov dolarjev na kos), so \u0161teti. Prihodnost pripada brezpilotnim letalnikom oziroma dronom.<\/p>\n

“Droni nimajo mater”<\/p>\n

Smrt lovskega letala ni nova napoved, pojasnjuje Sweetman. Potem ko so leta 1995 re\u0161evali \u0161e enega ameri\u0161kega pilota, Scotta O’Gradyja, \u010digar F-16C je strmoglavil v bosanskem hribovju, so zagovorniki novega razreda oboro\u017eenih brezpilotnih letal (UAV) hitro na\u0161li nov slogan: “UAV nimajo mater.”<\/p>\n

Lovci niso le bole\u010de dragi za nakup. Njihova ura letenja stane ve\u010d deset tiso\u010d dolarjev ali evrov, rakete zrak-zrak, ki jih nosijo, pa stanejo od enega milijona\u00a0do dveh\u00a0milijonov dolarjev (od 860 tiso\u010d do 1,72 milijona evrov).<\/p>\n

Drago usposabljanje pilotov<\/p>\n

Upo\u0161tevati moramo tudi, koliko \u010dasa ameri\u0161ke zra\u010dne sile potrebujejo za usposabljanje ljudi za uporabo teh strojev: dve leti za pilota na prvi bojni \u010drti, pet let ve\u010d, da jih povzdignejo v vodjo formacije, in desetletje ali ve\u010d za poveljni\u0161kega pilota.<\/p>\n

\"Ura<\/p>\n

Ura letenja v sodobnih lovskih letalih stane ve\u010d deset tiso\u010d dolarjev ali evrov.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Ve\u010dje vaje v \u017eivo niso le drage, ampak so tudi vse bolj omejenega obsega. Zra\u010dni boj je odvisen od elektronskih omre\u017eij \u2013 vendar to nasprotniku olaj\u0161a prislu\u0161kovanje, zaradi \u010desar je realisti\u010dno usposabljanje v \u017eivo \u0161e te\u017eje. To so bole\u010di stro\u0161ki.<\/p>\n

Te\u017eave s F-35<\/p>\n

Vendar pa je na\u010drtovanje in razvoj novega lovca ve\u010d kot bole\u010d. ZDA in \u0161tevilni njihovi zavezniki so stavili na Lockheed Martin F-35, projekt, ki novembra praznuje 30. obletnico. Vendar pa te\u017eave z novimi ra\u010dunalniki in programsko opremo pomenijo, da F-35, dobavljeni od septembra 2023, \u0161e vedno niso pripravljeni za boj, pi\u0161e Sweetman.<\/p>\n

Stro\u0161ki raziskav\u00a0in razvoja za novo nadgradnjo elektronike lovca so bili nazadnje ocenjeni na 16,5 milijarde dolarjev (14,2 milijarde evrov), kar je precej ve\u010d kot polovica stro\u0161kov raziskav in razvoja za povsem novi bombnik B-21, ki se je nau\u010dil lekcij iz F-35 in drugih programov ter je bil po vseh ocenah veliko bolje voden.<\/p>\n

Projekt Edgewing<\/p>\n

In ker razvoj lovcev traja desetletja, se bo nasprotnik prilagodil in svet se bo spremenil. Eurofighter Typhoon je bil na primer zasnovan v hladni vojni za nadzvo\u010dne raketne dvoboje proti sovjetskim lovcem. \u0160e vedno se razvija in spreminja, predvsem zato, da bi postal bolj\u0161i bombnik, saj do nedavnega ni bilo vrhunskega letala na nasprotni strani.<\/p>\n

Velika Britanija, Italija in Japonska medtem za\u010denjajo Edgewing, nov\u00a0projekt\u00a0lovca s prikrito tehniko v okviru programa Global combat aircraft program (GCAP). Eden od izzivov: podjetja, ki sodelujejo v projektu, so se s tak\u0161nim projektom zadnji\u010d ukvarjala v za\u010detku 90. let preteklega stoletja, kar pomeni, da so ljudje, ki so v podjetjih projektirali bojne lovce, \u017ee zdavnaj \u0161li v pokoj.<\/p>\n

Tri vrste dronov<\/p>\n

Zato ni \u010dudno, da voja\u0161ki na\u010drtovalci in upravljavci prora\u010dunov znova razmi\u0161ljajo o brezpilotnih letalih brez matere, poudarja Sweetman, pri \u010demer dodaja, da se je treba vpra\u0161ati, kaj droni sploh so. Vpra\u0161anje je zapleteno zaradi dejstva, da pripadniki letalskih sil na splo\u0161no sovra\u017eijo besedo dron, ki se v resnici nana\u0161a na tri zelo razli\u010dne stvari.<\/p>\n

Dron FVP \u2013 nadomestek za minomet<\/p>\n

Prva vrsta brezpilotnega letala je brezpilotno letalo s t. i. prvoosebnim pogledom (FPV \u2013 First person video), ki si izposoja potro\u0161ni\u0161ko tehnologijo za ustvarjanje visokotehnolo\u0161kega nadomestka za pehotni minomet. FVP je dovolj poceni za uporabo proti posameznim vojakom. Je natan\u010den in smrtonosen, ima pa omejen doseg, prav tako njegova baterija ni dolgotrajna.<\/p>\n

\"Dron<\/p>\n

Dron FVP je najcenej\u0161a in najosnovnej\u0161a oblika drona.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Dron OWA \u2013 poceni manevrirni izstrelek<\/p>\n

Potem so tu \u0161e brezpilotni letalniki za enosmerni napad (OWA \u2013 One way attack), kot je iranski \u0161ahed, ki v resnici ni brezpilotno letalo, ampak poceni manevrirni izstrelek. Njihovi trupi so izdelani iz ulitih plasti\u010dnih lupin, bencinski motorji pa so le malo bolj dovr\u0161eni kot motorji vrtnih traktorjev, a imajo natan\u010dno vodenje.<\/p>\n

\"\u0160ahed<\/p>\n

\u0160ahed je dron, ki deluje kot poceni manevrirni izstrelek.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Izraelski pionir protiraketne obrambe Uzi Rubin je pred desetletji dejal: “\u010ce imate iPad, imate dele za sistem vodenja.”\u00a0Razvijalci manevrirnih izstrelkov se lahko izognejo lokalnemu motenju satelitske navigacije, saj lahko vsakdo dostopa do slik terena celega sveta. Brezpilotni letalniki OWA za iskanje ciljev uporabljajo te slike terena in lastne kamere.<\/p>\n

Droni, ki so reaktivni lovci<\/p>\n

Tretji razred brezpilotnih letal, ki jih aktivno razvijajo v ZDA in\u00a0Franciji ter na \u0160vedskem\u00a0in drugod, je ve\u010dji po svojih merah. Podobni so majhnim reaktivnim lovcem, letijo s hitrostjo ve\u010d kot 960 kilometrov na uro in nosijo enako oro\u017eje kot dana\u0161nja bojna letala s posadko.<\/p>\n

Trije razredi predstavljajo razli\u010dne gro\u017enje za lovce. Junija 2025 so Ukrajinci v Rusijo v domiselno predelanih tovornjakih pretihotapili ve\u010d kot sto brezpilotnih letal FPV, ki so se nato pojavili in uni\u010dili vsaj deset letal na petih lokacijah. Kljub temu se ponovni uspeh zdaj zdi malo verjeten, saj ni ve\u010d mogo\u010de uporabiti elementa presene\u010denja.<\/p>\n

Poceni uporaba dronov tipa \u0161ahed<\/p>\n

Izstrelki tipa OWA oziroma \u0161ahed so gro\u017enja lovcem, ker lahko ve\u010dino svojega dela opravijo poceni in brez tveganja za pilote. \u010ceprav se nenehno razpravlja o stro\u0161kih na enoto rakete \u0161ahed in njenih ruskih razli\u010dic, ve\u010dina ocen ka\u017ee, da gre za ve\u010d deset tiso\u010d dolarjev oziroma evrov. Z drugimi besedami: stanejo pribli\u017eno toliko kot zna\u0161a stro\u0161ek enournega letenja lovca.<\/p>\n

Ti manevrirni izstrelki niso neopazni, vendar jih je zaradi njihove majhnosti te\u017eko sestreliti, ker so poceni in jih je mogo\u010de programirati, pa se jih lahko na desetine zgrne na tar\u010do in hkrati udari iz razli\u010dnih smeri. Imajo tudi dovolj dolg doseg, da dose\u017eejo letalske baze dale\u010d za linijami, zato lahko neposredno ogrozijo lovska letala na tleh.<\/p>\n

Sestrelitev \u0161aheda je dra\u017eja od njegove izstrelitve<\/p>\n

In \u010de uporabi\u0161 bojne lovce, da jih prestre\u017ee\u0161 in uni\u010di\u0161, si na napa\u010dni strani te\u017eave stro\u0161kovne omejitve: \u200b\u200bsestrelitev enega od dronov tipa \u0161ahed te stane ve\u010d, kot je tvoj nasprotnik pla\u010dal za njegovo izstrelitev, pojasnjuje Sweetman.<\/p>\n

\"Lovska<\/p>\n

Lovska letala so vsestranska, kar je razlog za njihov nadaljnji obstoj.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Droni razreda majhni reaktivni lovec so namenjeni za zamenjavo lovcev s posadko. Imajo podoben doseg in hitrost kot lovci s posadko, slab\u0161e pa se odre\u017eejo pri hitrem pospe\u0161evanju. Teoreti\u010dno bi morali biti dolgoro\u010dno tudi cenej\u0161i, saj lovsko letalo ve\u010dino svojih letalnih ur porabi za usposabljanje pilotov. Vpra\u0161anje pa je, ali lahko droni omenjenega razreda hitro pridejo v uporabo.<\/p>\n

Trenutno je zato \u0161e\u00a0najve\u010d\u00a0zagona pri drugem razredu dronov, tj. pri brezpilotnih letalih kot poceni manevrirni izstrelki. Pojavlja\u00a0se na desetine podjetij in nekatera od njih izdelujejo dvojnike \u0161aheda.<\/p>\n

Razvoj novih dronov<\/p>\n

Druga (kot je nizozemski Destinus, izdelan v sodelovanju z nem\u0161kim oro\u017earskim velikanom Rheinmetall) razvijajo lastne navigacijske sisteme, odporne proti motenju signalov. Oblikujejo tudi lastne dele trupa in lastne reaktivne motorje.<\/p>\n

To oro\u017eje bo podvr\u017eeno manj strogim testiranjem kot natan\u010dni in uveljavljeni manevrirni izstrelki (kot sta ameri\u0161ki tomahawk ali britansko-francoski Storm Shadow) in bo\u00a0zgrajeno\u00a0po komercialnih in ne toliko po voja\u0161kih standardih. To bi lahko pomenilo ve\u010d napak, vendar za veliko manj kot desetino stro\u0161kov.<\/p>\n

So poceni, navigirajo lahko, tudi\u00a0ko je GPS moten, in prepoznajo svoje cilje ter izbirajo ciljne to\u010dke s preprostimi dnevnimi ali infrarde\u010dimi kamerami.<\/p>\n

“Lovska letala se bodo prilagodila”<\/p>\n

Torej, ali je igra za lovska letala\u00a0kon\u010dana, se spra\u0161uje Sweetman. Prepri\u010dan je, da \u0161e ne. “Lovska letala bodo storila tisto, kar so v svoji 110-letni zgodovini ve\u010dkrat storila: prilagodila se bodo. Lovska letala med letom 1915 in 1940 so bila precej preprosta: en pilot, motor spredaj, fiksni mitraljezi. V drugi svetovni vojni so se pojavila ve\u010dja in bolj kompleksna letala, nekatera z radarjem, nekatera, kot je legendarni ameri\u0161ki lovec mosquito, pa dovolj velika, da so lahko nosila bombe.”<\/p>\n

\"\u0160vedi<\/p>\n

\u0160vedi na\u010drtujejo me\u0161ane formacije lovskih letal gripen s posadko (na fotografiji) in brezpilotnih lovskih letal.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Konec petdesetih let prej\u0161njega stoletja je prinesel nadzvo\u010dno hitrost in vodene rakete, topovi pa so izginili, dokler izku\u0161nje v Vietnamu niso pokazale, da so tako topovi kot manevrska sposobnost \u0161e vedno potrebni, kar je privedlo do specifikacij za dana\u0161nja F-16 in F-15.<\/p>\n

\u0160iroka uporaba lovskih letal<\/p>\n

Lovci so torej vsestranski. Edini cilj, ki lovcu \u0161e nikoli ni bil dodeljen, je podmornica. V kombinaciji s tankerjem in\/ali tovornim letalom, ki je samo po sebi predelano potni\u0161ko letalo, lahko lovec zadene cilje, oddaljene ve\u010d kot 1.600 kilometrov od svoje baze, ali pa se razporedi po svetu.<\/p>\n

Poceni manevrirni izstrelki niso alternativa lovcu, temve\u010d dopolnjujejo njegovo prilagodljivost in doseg. Lovci natan\u010dne manevrirne izstrelke nosijo \u017ee od za\u010detka 21. stoletja.<\/p>\n

\u0160vedski projekt me\u0161anih formacij<\/p>\n

Sweetman opozarja na \u0161vedski na\u010drt, da bi hkrati uporabljali lovce gripen s posadko in z njimi povezana brezpilotna letala velikosti lovca. “Formacija se razprostira \u010dez ve\u010d deset kilometrov neba. Letalo brez posadke je lahko spredaj na nizki vi\u0161ini, ne oddaja signala na svojih aktivnih radarjih, ampak je pripravljeno na izstrelitev oro\u017eja s \u010dasom leta v nekaj sekundah.”\u00a0Me\u0161ane formacije lovcev s posadko in brezpilotnih lovcev bi lahko podpirala umetna inteligenca.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kaj nam vojna proti Iranu, v kateri draga ameri\u0161ka strojna oprema iranskim raketam ni prepre\u010dila, da bi ogrozile…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":111209,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[3782,31763,525,4010,551,4392,29142,31761,31762,15494,37,38,64,8616,63,404],"class_list":["post-111208","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-b-2-spirit","tag-bill-sweetman","tag-brezpilotni-letalniki","tag-dron","tag-f-35","tag-letalo","tag-lovec","tag-lovska-letala","tag-manevrirni-izstrelek","tag-sahed","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-vojna-proti-iranu","tag-world","tag-zda"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116673026976773305","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/111208","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=111208"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/111208\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/111209"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=111208"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=111208"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=111208"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}