{"id":111263,"date":"2026-06-01T05:53:10","date_gmt":"2026-06-01T05:53:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/111263\/"},"modified":"2026-06-01T05:53:10","modified_gmt":"2026-06-01T05:53:10","slug":"bojan-ivanc-slovensko-gospodarstvo-izgublja-zagon-realna-rast-je-skoraj-nic-dobicki-pa-zavajajo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/111263\/","title":{"rendered":"Bojan Ivanc: Slovensko gospodarstvo izgublja zagon \u2013 realna rast je skoraj ni\u010d, dobi\u010dki pa zavajajo"},"content":{"rendered":"

Slovensko gospodarstvo v letu 2025 ka\u017ee nenavadno sliko: dobi\u010dki rastejo, realna dodana vrednost pa je komaj opazna. O tem, zakaj tak\u0161ni podatki niso dober znak za prihodnost, ter o \u0161ibki konkuren\u010dnosti, stro\u0161kih dela, energentih in nujnih ukrepih smo se pogovarjali z enim najbolj\u0161ih poznavalcev slovenskega gospodarstva \u2013 Bojanom Ivancem, CFA, CAIA, glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).<\/p>\n

Spo\u0161tovani gospod Ivanc, kak\u0161na je va\u0161a celovita ocena poslovanja slovenskih gospodarskih dru\u017eb v letu 2025? Kaj vas je pri podatkih Ajpesa najbolj presenetilo?
Ocena ni celovita, ker so v danem trenutku javno razkriti le nekateri podatki. Prva objava Ajpesa o poslovanju dru\u017eb v letu 2025 ne omogo\u010da poglobljene presoje po dejavnostih ali posameznih dru\u017ebah. V majhnem slovenskem gospodarstvu lahko le poslovanje enega podjetja vpliva na agregat, kot je neto dobi\u010dek, ki je razlika med celotnim dobi\u010dkom dru\u017eb in izgubo pri dru\u017ebah, ki poslujejo z njimi.<\/p>\n

Dodana vrednost se je v letu 2025 v dru\u017ebah realno pove\u010dala le za 0,4 odstotka, nominalno za 4 odstotke, kar potrjuje zelo \u0161ibko gospodarsko rast (1,1 odstotka v 2025). Opozoriti je treba, da se je dodana vrednost sicer pove\u010dala za 4 odstotke, in ne za 5 odstotkov, kot izhaja iz prve objave Ajpesa, saj se je med letoma spremenila sestava dru\u017eb, ki so oddale letne izkaze (Ajpes poro\u010da o rasti pri istih dru\u017ebah). Produktivnost dela se je nominalno pove\u010dala za 5,2 odstotka (v agregatu vseh podjetij za 2025 in 2024), realno (upo\u0161tevaje prej omenjeni deflator) pa zgolj za 1,7 odstotka.<\/p>\n

GZS je bila kriti\u010dna do prve objave Ajpesa. Kaj natanko manjka v teh podatkih?
To je agregaten nabor dolo\u010denih podatkov iz letnih poro\u010dil, ki so nerevidirani in nekonsolidirani. Sploh poudarek na nekonsolidiranih finan\u010dnih izkazih je pomemben, saj pomeni, da se pri lastni\u0161ki prepletenosti dru\u017eb dolo\u010deni poslovni kazalniki vsebinsko podvajajo. Neto dobi\u010dek pri odvisni dru\u017ebi pomeni pri obvladujo\u010di rast vrednosti nalo\u017ebe, kar pomeni vi\u0161ji neto dobi\u010dek. Niso tudi \u0161e dosegljivi podatki po dejavnostih in klju\u010dni agregati, kot so EBITDA, stro\u0161ki dela in investicije. Obi\u010dajno prejmemo tudi podatke za posamezne dru\u017ebe, vendar nekje konec meseca maja. V javnosti je veliko pozornosti uprte v rast neto dobi\u010dka, vendar tu opozarjamo na naslednje: k 12-odstotni rasti neto dobi\u010dka gospodarskih dru\u017eb naj bi najve\u010d prispevale strokovne, znanstvene in tehni\u010dne dejavnosti, energetika ter predelovalne dejavnosti. Pri tem velja poudariti, da prvi dve dejavnosti obi\u010dajno ne prispevata veliko k rasti neto dobi\u010dka, saj imata relativno majhen makroekonomski pomen z vidika zaposlenosti in ustvarjene dodane vrednosti (10 odstotkov). Predelovalne dejavnosti imajo 22-odstotni dele\u017e v dodani vrednosti in trgovina 11-odstotnega.<\/p>\n

Neto dobi\u010dek je zrasel za okoli 12 odstotkov, dodana vrednost pa realno le za 0,4 odstotka. Kje vidite glavne razloge za to neskladje, kak\u0161no je poslovanje po panogah?
Ti podatki ka\u017eejo, da je najvi\u0161ji nominalni prirast dobi\u010dka nastal v dejavnostih, ki nimajo pomembnega ekonomskega pomena. To potrjujejo do zdaj dosegljivi podatki, da sta pri prirastu neto dobi\u010dka vodilni dejavnosti strokovne, znanstvene in tehni\u010dne dejavnosti in energetika. Drugi podrobnej\u0161i podatki niso bili razkriti v javni objavi.<\/p>\n

\"\"<\/a>Bojan Ivanc (Vir: Osebni arhiv)<\/p>\n

Kako so se v letu 2025 gibali stro\u0161ki dela, produktivnost in investicije? Ali podjetja dovolj vlagajo v prihodnost?
Produktivnost dela je porasla za 5,2 odstotka, na 67 tiso\u010d evrov, kar je bila 1,7-odstotna realna rast. Rast je bila celo nad pri\u010dakovanji in je v celoti izvirala iz dviga dodane vrednosti, k rasti pa je pripomoglo tudi kr\u010denje \u0161tevila zaposlenih, ki je upadlo za 0,8 odstotka, merjeno po opravljenih delovnih urah.<\/p>\n

Od rekordne rasti v letu 2021 opa\u017eamo jasen trend upo\u010dasnjevanja gospodarske rasti. Kak\u0161ni so glavni strukturni razlogi za to padajo\u010do krivuljo v zadnjih letih? Kak\u0161en je bil tu vpliv vlade?
Klju\u010dni razlog je bila slabitev izvozne konkuren\u010dnosti zaradi hitre rasti stro\u0161kov dela, \u0161e posebej v zasebnem sektorju. V letih 2023\u20132025 se je izvoz blaga in storitev povpre\u010dno pove\u010dal le za 0,2 odstotka. Industrijska proizvodnja je v istem obdobju upadala za 1,7 odstotka na leto. Dvig minimalne pla\u010de, uvedba zimskega regresa, dvig pla\u010d v sektorju dr\u017eava, uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) so imeli posreden vpliv na dvig pla\u010d tudi v zasebnem sektorju.<\/p>\n

V za\u010detku leta 2026 bele\u017eimo mo\u010dan padec izvoza (januar \u201323,6 odstotka, februar skoraj \u201340 odstotkov). Kaj je glavni vzrok tega upada?
Zaradi precej spremenljive narave poslov oplemenitenja, ki so vezani na aktivnosti farmacevtske multinacionalke v regiji in vplivajo na uvoz in izvoz, se osredoto\u010damo predvsem na dinamiko izvoza v dr\u017eave \u010dlanice EU-27, kjer ta u\u010dinek ni prisoten. Izvoz na trge EU-27 je bil v prvem \u010detrtletju medletno vi\u0161ji za 1,5 odstotka, kar je relativno nizka rast. Odra\u017ea \u0161ibko povpra\u0161evanje po energetsko intenzivnih izdelkih in izdelkih za avtomobilsko industrijo.<\/p>\n

Kateri sektorji so najbolj prizadeti zaradi padca izvoza in kako velik vpliv pri\u010dakujete na celotno gospodarstvo v letu 2026?
V letu 2025 je najbolj upadla industrijska proizvodnja usnjenih izdelkov (\u201325 odstotkov), motornih vozil in prikolic (\u20137,4 odstotka), drugih vozil in plovil (\u20137,8 odstotka), tiskovin (\u20137 odstotkov), obla\u010dil (\u20136 odstotkov), pija\u010d (\u20135,8 odstotka), kovinskih izdelkov (\u20135,3 odstotka). V 1. \u010detrtletju se je industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih vendarle pove\u010dala, in sicer za 1,2 odstotka, kar je bilo pri\u010dakovano po \u0161ibkem letu 2025. Letos pri\u010dakujemo velik pozitiven prispevek proizvodnje farmacevtskih izdelkov, motornih vozil, drugih vozil in plovil, kot tudi kovinskih izdelkov. V zadnjih mesecih se je optimizem v evropski avtomobilski dejavnosti vendarle nekoliko dvignil.<\/p>\n

Zalivska kriza je postala konkretna omejitev poslovanja. Kateri sektorji so najbolj izpostavljeni vi\u0161jim cenam energentov in motnjam v dobavah?
To so kemi\u010dna industrija, transport, industrija kovin, plastike in \u017eivilska industrija s kmetijstvom. Dvignile so se tako cene nafte brent kot cene nekaterih pomembnih surovin (aluminij, baker), ki jih na\u0161e proizvodne dru\u017ebe uva\u017eajo. To bo povzro\u010dilo pritisk na bruto mar\u017ee, ker na kratek rok podjetja teh cen ne prena\u0161ajo v kon\u010dne cene proizvodov, in sicer predvsem zaradi mo\u010dne mednarodne konkurence.<\/p>\n

Po anketi GZS ima 86 odstotkov podjetij te\u017eave zaradi cen energentov. Kak\u0161ne takoj\u0161nje ukrepe vlade pri\u010dakujete za ohranitev konkuren\u010dnosti?
Po na\u0161i anketi je imelo 86 odstotkov sodelujo\u010dih podjetij v anketi te\u017eave zaradi cen energentov in ne 86 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji.<\/p>\n

Najbolj so tem izzivom izpostavljena energetsko intenzivna podjetja. Za ta je klju\u010dno, da vlada \u010dim prej za\u010dne izvajati \u017ee sprejeti zakon o spodbujanju konkuren\u010dnosti in razoglji\u010denju elektrointenzivnih podjetij (ZSKREP) in da zagotovi predvidena sredstva v vi\u0161ini 30 milijonov evrov letno. To bo tovrstnim podjetjem omogo\u010dilo nekoliko ni\u017ejo ceno elektri\u010dne energije. Pozitivno je podalj\u0161anje uredbe o nadomestilih za posredne stro\u0161ke emisij TGP, kar upravi\u010denim podjetjem omogo\u010da povra\u010dila za posredne stro\u0161ke emisij \u0161e nadaljnja tri leta. V pripravi naj bi bila tudi raz\u0161iritev upravi\u010dencev na ve\u010d gospodarskih panog, kot to dovoljujejo decembra posodobljene smernice EU, ter so\u010dasno pove\u010danje obsega pomo\u010di za dodatnih 10 milijonov evrov letno (z obstoje\u010dih 26 na 36 milijonov evrov). Vlada nam je potrdila, da naj bi bilo do konca maja sprejeto podalj\u0161anje zni\u017eane stopnje prispevkov za obnovljive vire energije (OVE) in dajatev CO2 na goriva za energetsko intenzivna podjetja \u2013 kar bo tudi v prihodnje zni\u017ealo stro\u0161ke poslovanja teh podjetij in s tem pove\u010dalo njihovo konkuren\u010dnost. Ob tem pozdravljamo pred kratkim sprejet nov evropski okvir dr\u017eavnih pomo\u010di, ki je posledica vojne v Iranu (METSAF), ki \u0161iri dosedanji mo\u017een obseg pomo\u010di dr\u017eav iz smernic CISAF. Na tej podlagi pozivamo bodo\u010do vlado, da pove\u010da obseg pomo\u010di za upravi\u010dence \u2013 elektrointenzivna podjetja \u2013 nad 30 milijonov evrov letno. V smernicah pozdravljamo tudi pove\u010danje maksimalnega skupnega dovoljenega zneska dr\u017eavne pomo\u010di, ki jo lahko prejme posamezno podjetje.<\/p>\n

Kako mo\u010dno rast stro\u0161kov dela vpliva na konkuren\u010dnost Slovenije v primerjavi s Hrva\u0161ko, Avstrijo in Mad\u017earsko?
V zadnjih petih letih so se v Avstriji stro\u0161ki dela na delovno uro pove\u010dali za 10 evrov, v Sloveniji za 9, na Hrva\u0161kem za 7 in na Mad\u017earskem za 5,4 evra. To pomeni, da je Slovenija izgubila del konkuren\u010dne prednosti proti Hrva\u0161ki in Mad\u017earski, proti Avstriji pa jo je nekoliko okrepila.<\/p>\n

GZS podpira predlog interventnega zakona, ki je v parlamentarnem potrjevanju. Kateri ukrepi v njem so po va\u0161em mnenju najpomembnej\u0161i za gospodarstvo? Je interventni zakon dovolj ambiciozen ali gre le za prvi korak? Kaj bi moralo nujno slediti v naslednjih mesecih?
Na GZS smo predlog zakona, ki je bil v parlamentu sprejet 11. maja, podprli, saj pomeni premik k postopni razbremenitvi gospodarstva in dr\u017eavljanov. Hkrati pa smo jasno poudarili, da je za obrnitev trenda razvoja Slovenije potreben celovitej\u0161i nabor ukrepov za izbolj\u0161anje poslovnega okolja v Sloveniji \u2013 torej ne samo z vidika dav\u010dnega okolja, pa\u010d pa tudi z vidika razvoja in zaposlovanja kadrov, spodbujanja investicij, raziskav, razvoja in inovacij, energetike, internacionalizacije, digitalizacije, start-upov, dostopnosti do virov financiranja, zmanj\u0161anja birokracije pri pridobivanju razli\u010dnih dovoljenj ipd. Lani je GZS predstavila program \u00bbMade in Slovenia 2035\u00ab, ki vsebuje predloge gospodarstva na \u0161tevilnih podro\u010djih poslovnega okolja. Na tej podlagi smo v zadnjih mesecih pripravili nabor nekaterih prioritetnih ukrepov, ki bi jih morala nova vlada izvesti v prvi polovici leta in nato v nadaljnjih dveh letih, \u010de \u017eelimo obrniti trend slovenskega gospodarstva navzgor. (Ve\u010d na: https:\/\/media.gzs.si\/predlogi-prioritetnih-ukrepov-za-gospodarstvo-2026-27\/<\/a>). Verjamemo pa, da Slovenija potrebuje nacionalni na\u010drt razvoja Slovenije do leta 2035, s katerim bi za\u010drtali uravnote\u017een gospodarski in dru\u017ebeni razvoj, ki bi presegal politi\u010dne delitve in mandat le ene vlade in bi bil podlaga za dolgoro\u010dne ukrepe na razli\u010dnih podro\u010djih delovanja dr\u017eave.<\/p>\n

\"\"<\/a>Bojan Ivanc (Vir: Osebni arhiv)<\/p>\n

Zakon vklju\u010duje zni\u017eanje dajatev, kapico na prispevke ipd. Kak\u0161en vpliv pri\u010dakujete na konkuren\u010dnost podjetij in javne finance?
Razvojno kapico pozna ve\u010dina dr\u017eav v EU, ki tako bistveno la\u017eje konkurirajo Sloveniji za kadre na najzahtevnej\u0161ih delovnih mestih z najve\u010d dodane vrednosti \u2013 ta so obi\u010dajno tudi najbolje pla\u010dana, ker gre za specifi\u010dna znanja, prav tako pa so ti posamezniki zelo mobilni. Kapica, kot je zapisana v interventnem zakonu, bi vplivala le na pe\u0161\u010dico prejemnikov pla\u010d, vi\u0161jih od 7.500 evrov. Na GZS smo predlagali postopno uvedbo kapice, najprej pri \u0161tirikratniku povpre\u010dne bruto pla\u010de (9.600 evrov) in nato postopno zni\u017eanje na 2,5-kratnik povpre\u010dne pla\u010de (6.000 evrov) do leta 2030. Spremembe ureditve normirancev in uvedba mikro s.p.-ja z namenom razbremenitve manj\u0161ih podjetij in kmetov so pozitivne, je pa treba paziti, da ne bi prihajalo do prehodov iz drugih oblik dela v ta status. Pomemben ukrep je tudi mo\u017enost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, ki spodbuja tiste starej\u0161e, ki \u017eelijo in zmorejo delati dlje, kar bo ugodno vplivalo na krepitev delovne aktivnosti pri starej\u0161ih zaposlenih. Na GZS pozdravljamo tudi predlog za\u010dasnega zni\u017eanja DDV na energente.<\/p>\n

Kaj v GZS pri\u010dakujete od nove vlade, kak\u0161na je va\u0161a napoved gospodarske rasti za letos, katere so glavne prilo\u017enosti ter tveganja?
Za leto 2026 pri\u010dakujemo okoli 2-odstotno gospodarsko rast, pri \u010demer bo rast potro\u0161nje gospodinjstev klju\u010dna (+2,5 odstotka). Dr\u017eavna potro\u0161nja naj bi se pove\u010dala za 3 odstotke in investicije prav za toliko. Izvoz blaga in storitev bo sicer okreval (+2,2 odstotka), vendar bo rast precej ni\u017eja kot v predhodnem desetletju (+4,2 odstotka).
Glavna prilo\u017enost bi bila umiritev geopoliti\u010dne situacije na vzhodu Evrope in na Bli\u017enjem vzhodu. S tem bi se tudi rast cen hitreje umirila. Tveganje je povezano predvsem s situacijo na Bli\u017enjem vzhodu, saj visoka raven cen nafte lahko preide \u0161e intenzivneje na druge agente in kmetijske surovine, kar pomeni, da se bomo spet soo\u010dili s povi\u0161ano inflacijo. Po na\u0161em osnovnem scenariju naj bi ta letos zna\u0161ala okoli 3,1 odstotka.<\/p>\n

\u010ce bi lahko izpostavili eno klju\u010dno sporo\u010dilo podjetjem in eno vladi \u2013 kaj bi to bilo?
Klju\u010dno sporo\u010dilo podjetjem je, da brez dolgoro\u010dne vizije, vlaganj v znanje, inovacije in ljudi ter brez sodelovanja v \u0161ir\u0161em gospodarskem ekosistemu ni trajne konkuren\u010dnosti. Podjetja so nosilci razvoja, a uspe\u0161na so lahko le, \u010de se znajo pravo\u010dasno prilagajati spremembam in aktivno sodelovati pri oblikovanju re\u0161itev.<\/p>\n

Sporo\u010dilo vladi: Potrebujemo stabilno, predvidljivo in konkuren\u010dno poslovno okolje, ki bo spodbujalo rast in razvoj gospodarstva. Zato je treba \u010dim prej izvesti ukrepe, ki bodo to zagotovili. Na GZS smo \u017ee pripravili nabor tistih ukrepov, ki bi jih bilo smiselno sprejeti v prvih \u0161estih mesecih, naslednje pa v prvih dveh letih novega mandata. Potrebujemo celosten pristop k izbolj\u0161anju poslovnega okolja, ki poleg dav\u010dnega sistema zajema razvoj in zaposlovanje kadrov, spodbujanje investicij, raziskav, razvoja in inovacij, energetiko, internacionalizacijo, digitalizacijo, start-upe, dostopnost do virov financiranja, zmanj\u0161anje birokracije pri pridobivanju razli\u010dnih dovoljenj ipd.<\/p>\n

Prav zato naj vlada skupaj z gospodarstvom \u017ee v prvem letu novega mandata sprejme nacionalni na\u010drt razvoja Slovenije, pri \u010demer naj v \u010dim ve\u010dji meri izhaja iz programa \u201cMade in Slovenija 2035\u201d, saj ga je GZS pripravila z ve\u010d kot 90 strokovnjaki ter gospodarstveniki. In ne nazadnje potrebujemo socialni dialog. Samo s spo\u0161tovanjem in odprtim pogovorom med sindikati, delodajalci in dr\u017eavo lahko najdemo najbolj\u0161e in uravnote\u017eene re\u0161itve za vse.<\/p>\n

Biografija
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, je glavni ekonomist in vodja analitske slu\u017ebe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2007. Naziva CFA (Chartered Financial Analyst) in CAIA (Chartered Alternative Investment Analyst) sta dve najpresti\u017enej\u0161i mednarodni licenci na podro\u010dju finan\u010dnih analiz in investicij. Ukvarja se z napovedmi gospodarskih trendov v Sloveniji na podro\u010dju vseh klju\u010dnih gospodarskih agregatov in sektorjev ter sodeluje pri pripravi zborni\u010dnih zakonodajnih sprememb. Pred prihodom na GZS novembra 2013 je delal v finan\u010dnem sektorju, na podro\u010dju buy-side in sell-side analiz. Je podpredsednik CFA Society Slovenia in avtor \u0161tevilnih makroekonomskih analiz. Kot eden najbolj citiranih ekonomskih strokovnjakov je pogost gost slovenskih medijev.<\/p>\n

Vida Kocjan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovensko gospodarstvo v letu 2025 ka\u017ee nenavadno sliko: dobi\u010dki rastejo, realna dodana vrednost pa je komaj opazna. O…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":111264,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[31775,11800,81,24133,82,16689,173,11525,13107,84,83,62,37,58,60,38,2821],"class_list":["post-111263","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-analitika","tag-bojan-ivanc","tag-business","tag-dobicki","tag-economic","tag-ekonomska-politika","tag-gospodarstvo","tag-gzs","tag-izvoz","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-uvoz"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116673302187712744","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/111263","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=111263"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/111263\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/111264"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=111263"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=111263"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=111263"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}