Ljubljanska borza je tri mesece iranske vojne skoraj v celoti izbrisala iz svojih te\u010dajev, \u010deprav nobeno od osmih podjetij prve kotacije ne posluje v Hormu\u0161kem prelivu. Indeks SBITOP je 29. maja zaprl pri 2.968,72 to\u010dke, vsega 21 to\u010dk pod predvojno ravnjo s 27. februarja. Teh zadnjih 21 to\u010dk je odvisno od enega samega pogoja, ki ga ameri\u0161ki predsednik Donald Trump \u0161e ni podpisal, od ponovnega odprtja Hormu\u0161kega preliva, skozi katerega je pred vojno tekla petina svetovne oskrbe z energijo.<\/p>\n
Pred prvim strelom 28. februarja je SBITOP zaprl pri 2.989,53 to\u010dke, sredi februarja pa dosegel rekord pri 3.014,02 to\u010dke. V \u0161tirih tednih ga je vojna spustila za 216 to\u010dk oziroma 7,2 odstotka, na 2.773,63 to\u010dke 27. marca, ko se je preliv zaprl in je Brent posko\u010dil proti 120 dolarjem. Padec ni bil enakomeren. Najgloblje sta padli delnici Pozavarovalnice Sava, za 5,7 odstotka, in Telekoma Slovenije, za 5,2 odstotka, najplitkeje pa delnici NLB, za 0,9 odstotka, in Luke Koper, za 1,1 odstotka, kar pomeni, da je te\u010daje ru\u0161ilo eno samo geopoliti\u010dno tveganje \u2013 zaprtje preliva tiso\u010de kilometrov stran.<\/p>\n
LJUBLJANSKA BORZA OD ZACETKA IRANSKE KRIZENazivPredvojno (27. 2.)Dno (27. 3.)Zadnje (29. 5.)Spr. od predvojnegaINDEKS (v tockah)SBITOP2.989,532.773,632.968,72-0,70DELNICE PRVE KOTACIJE (v EUR)Zavarovalnica Triglav116,00111,00139,00+19,8Luka Koper90,0089,0099,80+10,9Krka240,00229,00254,00+5,8Cinkarna Celje30,0028,6031,60+5,3Telekom Slovenije65,0061,6068,20+4,9NLB212,00210,00222,00+4,7Pozavarovalnica Sava88,0083,0087,60-0,5Petrol53,0051,0052,80-0,4Lider.si | Vir: Ljubljanska borza<\/p>\n
Edina vez med slovenskimi modrimi \u017eetoni in iransko vojno je cena nafte. Zaprt preliv jo je dvignil, draga nafta pa je obremenila mar\u017ee Petrola, zvi\u0161ala energetske stro\u0161ke Cinkarne Celje, kjer je \u017eveplo ena klju\u010dnih surovin, in zaostrila pri\u010dakovanja glede obrestnih mer Evropske centralne banke. Aprila, ko se je pokazala mo\u017enost premirja, je ista veriga stekla v nasprotno smer.<\/p>\n
Prvo premirje, 8. aprila, je Brent potisnilo pod 100 dolarjev in ljubljanske delnice nazaj proti izhodi\u0161\u010du. Glavnino okrevanja je trg opravil \u017ee do konca aprila. Do konca maja se je \u0161est od osmih delnic prve kotacije obdr\u017ealo nad predvojno ravnjo, najbolj Triglav, ki se je s 116 evrov pred vojno povzpel na 139 evrov, skoraj petino vi\u0161je, sledi Luka Koper z desetino, tik pod njo pa sta ostala le Petrol in Pozavarovalnica Sava. Od 216 to\u010dk, ki jih je vojna pobrala indeksu, jih je trg dobil nazaj 195.<\/p>\n
Na prvi majski trgovalni dan, 4. maja, je SBITOP zaprl pri 2.975,02 to\u010dke, na zadnji, 29. maja, pa pri 2.968,72. Ves mesec se je gibal tik pod predvojno ravnjo, medtem ko se je nafta pocenila za 19 odstotkov. Za neto uvoznika energije, kakr\u0161en je Slovenija, je cenej\u0161a nafta obi\u010dajno dobra novica, a te\u010daji se nanjo niso odzvali. Cena nafte je maja padala, ker je rasla verjetnost, da se bo preliv odprl. Prav to je borza vra\u010dunala \u017ee aprila. Padajo\u010da nafta in mirujo\u010da borza sta dva odziva na isto vpra\u0161anje, ali bo Trump podpisal odprtje Hormuza.<\/p>\n
Pogajalci ZDA in Irana so 28. maja dosegli 60-dnevni memorandum o soglasju, ki bi znova odprl preliv, Iranu nalo\u017eil odstranitev min v 30 dneh in spro\u017eil pogajanja o jedrskem programu, vendar Trumpovega podpisa ni bilo. Dan pozneje je Trump postavil dodatne zahteve glede preliva, jedrskega programa in odmrznjenih iranskih sredstev, ki jih je Teheran v preteklosti \u017ee zavra\u010dal, ter napovedal, da bo dokon\u010dno odlo\u010ditev sprejel v situacijski sobi Bele hi\u0161e. Iran nanje ni odgovoril.<\/p>\n
Trumpova izjava z 11. maja, da je premirje na umetnem dihanju, je v eni sami seji dvignila Brent za skoraj tri odstotke, na 104,21 dolarja. Brent je 29. maja zaklju\u010dil pri 92,05 dolarja in za seboj pustil najslab\u0161i mesec za nafto od marca 2020, ko je pandemija zaprla gospodarstva. Ves ta padec stoji na predpostavki, da bo preliv kmalu spet odprt.<\/p>\n
Cena tega podpisa je za ljubljansko borzo merljiva v obe smeri. Do predvojne ravni manjka 21 to\u010dk, popust, ki ga trg zadr\u017euje, dokler memorandum ni podpisan. \u010ce bi se preliv namesto tega znova zaprl, bi bila izpostavljena celotna spomladanska premija, skoraj 200 to\u010dk, ki jih je borza vrnila ob obetu miru. Obrambni minister Pete Hegseth je konec maja opozoril, da je ameri\u0161ka vojska pripravljena obnoviti bojevanje v Zalivu, v prelivu pa so omanske oblasti opazile plavajo\u010di predmet, domnevno morsko mino. Prvi mo\u017e Saudi Aramca Amin Naser je svaril, da bo trg tudi po odprtju preliva potreboval mesece za normalizacijo, ob zamiku \u010dez sredino junija pa se ta zavle\u010de v leto 2027.<\/p>\n
Slovenska podjetja prihodkov ne ustvarjajo v Zalivu, vendar se njihovi te\u010daji od februarja gibljejo po taktu enega samega pogajalca v Washingtonu. Naslednji mejnik je 7. junij, ko se sestane skupina OPEC+, ki je za junij potrdila zgolj simboli\u010dno pove\u010danje \u010drpanja za 188.000 sodov na dan, fizi\u010dno pa te proizvodnje ne more dostaviti, dokler Hormu\u0161ki preliv ostaja zaprt.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ljubljanska borza je tri mesece iranske vojne skoraj v celoti izbrisala iz svojih te\u010dajev, \u010deprav nobeno od osmih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":111453,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[5518,409,173,4915,124,462,34,5519,62,37,58,60,38,64],"class_list":["post-111452","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-borza","tag-donald-trump","tag-gospodarstvo","tag-hormuska-ozina","tag-ljubljana","tag-nafta","tag-novice","tag-sbitop","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-svet"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116674017848731362","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/111452","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=111452"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/111452\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/111453"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=111452"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=111452"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=111452"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}