{"id":113644,"date":"2026-06-03T01:29:10","date_gmt":"2026-06-03T01:29:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/113644\/"},"modified":"2026-06-03T01:29:10","modified_gmt":"2026-06-03T01:29:10","slug":"nekdaj-je-ponos-jugoslavije-zaposloval-23-000-ljudi-danes-jih-zivotari-le-se-500","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/113644\/","title":{"rendered":"Nekdaj je ponos Jugoslavije zaposloval 23.000 ljudi, danes jih \u017eivotari le \u0161e 500"},"content":{"rendered":"

\"gne\u010da<\/p>\n

Gne\u010da pred ljubljansko poslovalnico Borova leta\u00a01960. Foto: Marjan Cigli\u010d<\/p>\n

Nekdaj je ponos Jugoslavije zaposloval 23.000 ljudi, danes jih \u017eivotari le \u0161e 500<\/p>\n

Tovarna obutve Borovo je bila desetletja simbol gospodarskega razvoja Hrva\u0161ke in nekdanje Jugoslavije. Nastala je v tridesetih letih 20. stoletja, pre\u017eivela uni\u010denje dveh vojn in \u0161tevilne poslovne spremembe, danes pa deluje v zelo skromnem obsegu in i\u0161\u010de novega poslovnega partnerja. Kombinat Borovo je v svojih zlatih \u010dasih zaposloval okoli 23.000 delavcev \u2013 danes jih je le \u0161e okoli petsto in podjetje je v 99,99-odstotni lasti dr\u017eave.<\/p>\n

\u00bb\u010ceprav je trgovska dru\u017eba ‘Bata cipele i ko\u017ea, d. d. Zemun \u2013\u00a0Zagreb’ obstajala \u017ee od leta 1921, se je proizvodnja pri nas za\u010dela 7. junija 1931 v skladi\u0161\u010du Slova\u0161ke donavske plovbe, ki so jo doma\u010dini imenovali \u010ce\u0161ka agencija, v bli\u017eini tedanjega novega pristani\u0161\u010da. Hkrati je Bata kupil 70 hektarjev sosednjih zemlji\u0161\u010d, na katerih je na\u010drtoval izgradnjo tovarne s pripadajo\u010dim naseljem,\u00ab za hrva\u0161ki portal Index<\/a> pojasnjuje Toni Roca, vi\u0161ji kustos in vodja Kulturno-zgodovinske zbirke Mestnega muzeja Vukovar.<\/p>\n

Borovo kot izjemna industrijska dedi\u0161\u010dina<\/p>\n

\u00bbKolonija dr. Jana Antonina Bate je postala na\u0161 prvi in najve\u010dji primer idealnega mesta moderne. Do leta 1933 je v njej \u017eivelo 196 prebivalcev, tri leta pozneje pa \u017ee 1818. Zgradili so dru\u017ebeni dom, delavsko restavracijo, dve elektri\u010dni elektrarni, ambulanto, stadion, teni\u0161ko in rokometno igri\u0161\u010de, kopali\u0161\u010de na Donavi, kino, knji\u017enico, vrtec ter osnovno in srednjo \u0161olo. Sredi novembra 1932 so za\u010deli izdajati prvi tovarni\u0161ki \u010dasopis v dr\u017eavi, od leta 1938 pa je oddajal tudi Radio Borovo. Od junija 1934 je bilo tamkaj\u0161nje \u0161portno letali\u0161\u010de z rednimi linijami povezano z Beogradom in Zagrebom, pozneje pa tudi z Gradcem in Dunajem,\u00ab dodaja Roca.<\/p>\n

Pred za\u010detkom druge svetovne vojne je naselje \u0161telo okoli 2000 prebivalcev, tovarna na Reki pa je imela 4650 zaposlenih. Tovarna je Vukovar iz upravno-obrtni\u0161kega sredi\u0161\u010da preobrazila v industrijsko sredi\u0161\u010de regije. Po letu 1945 se je Borovo pospe\u0161eno razvijalo in postalo industrijski gigant.<\/p>\n

Proizvajali so tehni\u010dno blago iz gume in obutev iz PVC. \u0160irilo se je tudi bli\u017enje delavsko Borovo naselje \u2013 leta 1960 so zgradili olimpijski bazen, leta 1967 kino in leta 1977 \u0161portno dvorano.<\/p>\n

Nastajanje industrijskega velikana<\/p>\n

Leta 1970 je Borovo za\u010delo intenzivno izva\u017eati svoje izdelke. Na za\u010detku je izvoz zna\u0161al 1,34 milijona dinarjev, desetletje pozneje pa je zrasel na 428 milijonov dinarjev oziroma takratnih 105 milijonov ameri\u0161kih dolarjev (po prera\u010dunu dana\u0161njih 360 milijonov evrov). Leta 1972 so zgradili obrat Nova pneumatika, leta 1979 pa se je za\u010dela gradnja nove orodjarne.<\/p>\n

\"Borovo,<\/p>\n

Borosana v moderni izvedbi; v originalu je bila to obutev vsake resne sna\u017eilke ali kuharice v dr\u017eavi. Foto: Pixsell<\/p>\n

\u00bbBorovo je v osemdesetih letih doseglo nov vrhunec z okoli 23.800 zaposlenimi. Takrat so v kombinatu letno proizvedli 23 milijonov parov obutve, 12.500 ton blaga iz gume in ve\u010d kot 580.000 avtomobilskih pnevmatik. Trgovska mre\u017ea je obsegala 620 prodajaln. Zlato obdobje se je kon\u010dalo v drugi polovici osemdesetih let, ko so se pojavile te\u017eave zaradi prevelikega \u0161tevila zaposlenih, manj\u0161e produktivnosti in konkurence, vse skupaj pa je kulminiralo z uni\u010denjem v domovinski vojni, izgubo trgov in pojavom globalnih igralcev, ki narekujejo tr\u017ene razmere,\u00ab razlaga kustos Toni Roca.<\/p>\n

Zgradbe Borova so od leta 2008 kot spomenik arhitekture, urbanizma in krajinske umetnosti uvr\u0161\u010dene na seznam hrva\u0161kega Registra kulturnih dobrin. Kulturno-zgodovinska celota Bata-ville je za\u0161\u010ditena kot nepremi\u010dna kulturna dedi\u0161\u010dina z opombo, da gre za najdragocenej\u0161i primer med na\u010drtovanimi mesti, grajenimi v duhu zgodnje moderne na obmo\u010dju Srednje Evrope.<\/p>\n

Borosane in startaske<\/p>\n

Najbolj znana izdelka Borova sta namensko obuvalo borosana, ki ga proizvajajo od leta 1968, in \u0161portni copati startas, ki so se pojavili leta 1976. Slednji so najve\u010djo priljubljenost dosegli kot uradna obutev univerzijade v Zagrebu leta 1987, ko so prodali okoli pet milijonov parov superg letno. Ponovna proizvodnja startask se je za\u010dela po letu 2007.<\/p>\n

\"Borovo,<\/p>\n

Poskus o\u017eivitve legendarnih startask. Foto: Pixsell<\/p>\n

Borovo je sodelovalo s priznanimi svetovnimi podjetji, kot so Puma, Salamander, Semperit in Pirelli. Imeli so predstavni\u0161tva v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani in M\u00fcnchnu.<\/p>\n

\u00bbNa za\u010detku domovinske vojne se je Borovo vklju\u010dilo v organizacijo obrambe Vukovarja, pri \u010demer je z elektri\u010dno energijo oskrbovalo vojno bolni\u0161nico, vodovod in ve\u010dja mestna zakloni\u0161\u010da. Poslovanje podjetja se je ustavilo leta 1991, od leta 1992 do mirne reintegracije leta 1998 je uprava Borova delovala v Zagrebu, proizvodnja pa v Donjem Miholjcu.<\/p>\n

Ko je Borovo leta 1998 znova prevzelo svoje premo\u017eenje v Vukovarju, se je preoblikovalo v poslovno skupino in na mati\u010dni lokaciji zagnalo proizvodnjo obutve ter blaga iz gume. Leta 2008 so proizvodnjo usnjene obutve preselili v prenovljeno in tehnolo\u0161ko opremljeno stavbo Obu\u0107ara nova,\u00ab navaja Toni Roca.<\/p>\n

Razlogi za lastninjenje in iskanje strate\u0161kega partnerja<\/p>\n

Po podatkih poslovnih portalov ima Borovo danes okoli petsto zaposlenih in posluje z izgubo. V javnosti so se pojavile informacije, da je singapursko podjetje Eureka Investment izvedlo skrbni pregled podjetja Borovo, d. d., zaradi zanimanja za partnerstvo. Objavili so tudi, da je Center za prestrukturiranje in prodajo (CERP) uradno povabil strate\u0161kega vlagatelja v Borovo ob podpisu pogodbe o nerazkritju podatkov.<\/p>\n

Iz CERP\u00a0na novinarska vpra\u0161anja niso podrobneje odgovorili, ampak so javnost usmerili na upravo Borova, kjer pravijo: \u00bbDanes Borovo, d. d., nadaljuje svojo proizvodno tradicijo, ohranja prisotnost na trgu in se zana\u0161a na dolgotrajno prepoznavnost blagovne znamke. S tem ima \u0161e naprej pomembno vlogo v gospodarskem in dru\u017ebenem \u017eivljenju Vukovarja ter regije. Borovo ni le industrijski subjekt \u2013 je del identitete Vukovarja in simbol industrijske tradicije Hrva\u0161ke, z jasno ambicijo po nadaljnjem razvoju in vklju\u010devanju v sodobne gospodarske tokove.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Gne\u010da pred ljubljansko poslovalnico Borova leta\u00a01960. Foto: Marjan Cigli\u010d Nekdaj je ponos Jugoslavije zaposloval 23.000 ljudi, danes jih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":113645,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[32301,32306,32300,32305,21603,32304,1252,59,61,62,37,58,60,38,32307,32302,32303],"class_list":["post-113644","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-bata","tag-bata-ville","tag-borovo","tag-gospodarska-zgodovina","tag-industrijska-dediscina","tag-jugoslovanska-industrija","tag-kulturna-dediscina","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stratesko-partnerstvo","tag-vukovar","tag-zgodovina-obutve"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116683588596143295","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/113644","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=113644"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/113644\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/113645"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=113644"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=113644"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=113644"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}