{"id":113940,"date":"2026-06-03T08:22:14","date_gmt":"2026-06-03T08:22:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/113940\/"},"modified":"2026-06-03T08:22:14","modified_gmt":"2026-06-03T08:22:14","slug":"kardanske-gredi-letveni-okvir-in-zapore-diferencialov-v-praksi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/113940\/","title":{"rendered":"Kardanske gredi, letveni okvir in zapore diferencialov v praksi"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"BAIC
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBAIC na ekstremnem terenskem poligonu poka\u017ee razliko med pravim terencem in \u0161portnim. Klju\u010dni element ostaja klasi\u010dni letveni okvir oziroma \u0161asija. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

Medtem ko ve\u010dina \u0161portnih terencev danes temelji na samonosni karoseriji in udobju cestne vo\u017enje, pravi terenci \u0161e vedno uporabljajo klasi\u010dni letveni okvir oziroma \u0161asijo, robustno podvozje, reduktor in zapore diferencialov.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tVIDEO<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tVabljeni k ogledu videoreporta\u017ee iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj<\/a>.<\/p>\n

V praksi to pomeni precej ve\u010d kot le agresiven videz. Na zahtevnem terenu odlo\u010dajo fizikalne zakonitosti, artikulacija podvozja, prenosi navora in geometrija vozila. Na poligonu nas je skozi klju\u010dne elemente terenske vo\u017enje vodil Damijan Kre\u017ee, in\u0161truktor varne vo\u017enje pri AMZS-ju.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Damijan
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDamijan Kre\u017ee z AMZS-ja nam je med prikazom razlo\u017eil delovanje kardanske gredi in diferencialov. Mehanske zapore \u0161e vedno ostajajo nepogre\u0161ljive na zahtevnem terenu. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tRazlika \u017ee v \u0161asiji<\/p>\n

“Po navadi imajo terenci \u0161e tako imenovani letveni okvir oziroma \u0161asijo, medtem ko so \u0161portni terenci danes ve\u010dinoma samonosne karoserije, narejene na podoben na\u010din kot osebni avtomobili,” razlo\u017ei Damijan Kre\u017ee. Razlika postane o\u010ditna \u017ee pri po\u010dasnem pre\u010denju terenskih ovir. Ko eno izmed koles obvisi v zraku, se pri pravem terencu obremenitve prena\u0161ajo prek robustnega okvirja, karoserija pa ostane bolj toga. Pri \u0161portnih se sile prena\u0161ajo neposredno prek samonosne karoserije, zato so praviloma manj primerni za ekstremne terenske obremenitve.<\/p>\n

Kre\u017ee je med prikazom opozoril tudi na osnovno konstrukcijo vozila: “\u010ce pogleda\u0161 vzdol\u017eni nosilec, vidi\u0161, da gre naprej in nazaj. To je osnovno ogrodje, na katero je postavljena karoserija. Zato je tak avtomobil bolj tog in se ne zvija toliko kot \u0161portni terenec.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Sistem
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSistem hill descent control pri spustu samodejno zavira posamezna kolesa. Voznik lahko tako mirneje nadzoruje smer vo\u017enje na strmih klancih. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKardanska gred in zapore diferencialov<\/p>\n

Pomemben del terenske mehanike je tudi kardanska gred, ki omogo\u010da prenos navora na obe osi. “Omogo\u010da \u0161tirikolesni pogon in je povezana z diferencialom. Ker gre za pravi terenec, ima tudi zaporo diferencialov. To pomeni, da zaklene prenose in se kolesa za\u010dnejo vrteti enako hitro, kar je zelo uporabno na terenu,” pojasnjuje Kre\u017ee.<\/p>\n

Prav zapore diferencialov v praksi pomenijo razliko med nadaljevanjem vo\u017enje in obstankom s kolesom, ki se vrti v prazno. Na poligonu smo najprej poskusili brez vklju\u010denih zapor diferencialov. Vozilo je obstalo takoj, ko je eno izmed koles izgubilo oprijem. Ko smo vklju\u010dili zadnjo zaporo diferenciala, je terenec isto oviro prevozil brez ve\u010djih te\u017eav. “Zapora diferenciala se uporablja takrat, ko se stvari zapletejo,” poudari Kre\u017ee.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kovinska
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKovinska za\u0161\u010dita podvozja prepre\u010duje po\u0161kodbe vitalnih delov vozila pri vo\u017enji \u010dez skale in ostre robove. Na zahtevnem terenu pogosto odlo\u010da prav nekaj centimetrov oddaljenosti od tal. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVstopni, izstopni in prehodni kot<\/p>\n

Terenske sposobnosti niso odvisne zgolj od pogona, ampak tudi od geometrije vozila. Med klju\u010dnimi parametri so vstopni kot, izstopni kot in prehodni oziroma prevojni kot. Testni BAIC je imel 37-stopinjski vstopni kot in 31-stopinjski izstopni kot.<\/p>\n

“Ampak v praksi ti podatki sami po sebi ne pomenijo veliko. Vedno mora\u0161 pogledati teren in najni\u017ejo to\u010dko vozila,” opozarja Kre\u017ee. Posebej pomemben je prehodni kot, ki dolo\u010da, kako izrazito oviro lahko vozilo prevozi, ne da bi nasedlo na sredini podvozja. “Ko enkrat nasede\u0161, postane\u0161 \u017eelvica \u2013 kolesa se vrtijo, avtomobil pa nikamor ne gre,” slikovito opi\u0161e.<\/p>\n

Na poligonu smo lahko opazovali tudi veliko artikulacijo podvozja, kjer eno kolo visi v zraku, druga pa ostajajo v stiku s podlago. Prav tu pridejo do izraza robustna konstrukcija, dolgi hodi vzmetenja in mehanske zapore diferencialov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pri
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPri vo\u017enji \u010dez vodo je pomembno ustvariti enakomeren val pred vozilom. Prehiter vstop lahko povzro\u010di zalitje motornega prostora ali zajema zraka. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKo elektronika pomaga vozniku<\/p>\n

Sodobni terenci danes zdru\u017eujejo mehansko robustnost in elektronske sisteme pomo\u010di. Eden pomembnej\u0161ih je sistem za nadzorovan spust po klancu, “hill descent control”. “\u010ce ga vklopi\u0161, avtomobil sam zavira brez uporabe zavornega pedala,” pojasnjuje Kre\u017ee med spu\u0161\u010danjem po strmem klancu. Sistem samodejno dodaja zaviranje posameznih koles, voznik pa se lahko osredoto\u010di predvsem na smer vo\u017enje. Na zahtevnih bo\u010dnih nagibih je pomembna tudi pravilna uporaba zapor diferencialov.<\/p>\n

“\u010ce ima\u0161 ob\u010dutek, da bi se vozilo lahko prevrnilo, mora\u0161 zavrteti navzdol. Takrat ti zapora diferenciala pomaga, da vozilo ostane stabilno.” Pri pribli\u017eno 30 stopinjah bo\u010dnega nagiba postane ob\u010dutek v kabini \u017ee zelo neprijeten. “Pri 30 stopinjah \u010dlove\u0161ki mo\u017egani \u017ee re\u010dejo: preve\u010d,” pravi Kre\u017ee.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ko
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKo eno kolo izgubi oprijem, brez zapore diferenciala vozilo hitro obstane. Vklop zadnje zapore je terenec brez te\u017eav spravil \u010dez oviro. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tTerenska vo\u017enja tudi \u010dez vodo<\/p>\n

Preizkusili smo tudi vo\u017enjo \u010dez globljo vodo. Klju\u010dno pravilo je po\u010dasno in enakomerno premikanje, brez ustvarjanja previsokega vala. “Pomembno je, da ne ustvariva prevelikega vala, ki bi zalil motorni prostor ali zajem zraka. \u010ce voda pride v motor, imamo bel dim iz izpuha in novega pape\u017ea,” se po\u0161ali Kre\u017ee. Ko vozilo dose\u017ee ravnino, je treba ne\u017eno dodati plin, da vozilo ustvari val pred sabo in odriva vodo stran od motornega prostora. Kljub temu lahko tudi pravi terenec obti\u010di v mehki podlagi. Takrat pridejo do izraza pravilna uporaba zapor diferencialov, delo z volanom in tehnika \u201czibanja\u201d vozila naprej in nazaj.<\/p>\n

Pravi terenec se doka\u017ee na terenu<\/p>\n

\u010ceprav sodobni SUV-ji danes ponujajo vedno ve\u010d elektronike in terenskih voznih programov, ekstremni teren \u0161e vedno jasno poka\u017ee razliko med vozilom, narejenim predvsem za asfalt, in pravim terencem z robustno mehaniko.<\/p>\n

Vabljeni k ogledu videoreporta\u017ee iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj<\/a>.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"BAIC na ekstremnem terenskem poligonu poka\u017ee razliko med pravim terencem in \u0161portnim. Klju\u010dni element ostaja klasi\u010dni letveni okvir…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":113941,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[32383,114,62,37,58,60,38,32382,32384,115],"class_list":["post-113940","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-baic","tag-entertainment","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-terenec","tag-terenska-voznja","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116685212475279311","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/113940","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=113940"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/113940\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/113941"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=113940"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=113940"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=113940"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}