Brodnjak je na ban\u010dni konferenci na Brdu pri Kranju razkril svoj najve\u010dji strah. Tej problematiki bo v naslednjih letih treba posvetiti \u0161e ve\u010d pozornosti, je prepri\u010dan.<\/p>\n
V nadaljevanju preberite:<\/p>\n
Brodnjak opozoril na kibernetsko varnost.
\nOpozoril je, da sta dve tretjini novoodprtih ra\u010dunov za tujce.
\nPozval je k priklju\u010ditvi Zahodnega Balkana v EU.
\nOkaral je predloge o gotovini v vsako ve\u010djo vas.<\/p>\n
“\u017de pet let mi\u00a0ne pusti spati predvsem kibernetsko tveganje,” je na sre\u010danju bankirjev na leto\u0161nji ban\u010dni konferenci Zdru\u017eenja bank Slovenije<\/a> opozoril predsednik nadzornega sveta Zdru\u017eenja bank Slovenije Bla\u017e Brodnjak<\/a>. Po njegovem mnenju je to danes dale\u010d najve\u010dje tveganje za ban\u010dni sistem, precej ve\u010dje od kreditnih tveganj, ki so tradicionalno veljala za najve\u010djo gro\u017enjo bankam.<\/p>\n Leto\u0161nja ban\u010dna konferenca je bila usmerjena v problematiko geopolitiko, izzive, ki jih prina\u0161a digitalizacija in vzpostavitev nove suverenosti.<\/p>\n “Glavna kategorija tveganja v tem trenutku je kibernetsko tveganje. Dale\u010d, dale\u010d najve\u010dji izziv,” je dejal. Po njegovih besedah banke danes ne ogro\u017eajo ve\u010d posamezni slabi krediti, temve\u010d mo\u017enost kibernetskih napadov in izpadov delovanja.<\/p>\n “\u010ce dva do tri dni ne moremo poslovati ali pa nismo na razpolago svojim strankam, ni banke na tem planetu, ki pre\u017eivi en tak kr\u010d,” je opozoril. Dodal je, da so kreditni portfelji dovolj razpr\u0161eni, da posamezni poslovni neuspehi ne morejo resneje zamajati sistema, medtem ko bi dalj\u0161i izpad digitalnih storitev lahko imel bistveno huj\u0161e posledice.<\/p>\n Dve tretjini novih ra\u010dunov odprejo nerezidenti<\/p>\n Brodnjak je velik del nastopa namenil demografskim spremembam, ki jih vidi kot najve\u010dji dolgoro\u010dni izziv Evrope in Slovenije.<\/p>\n “Demografski prehod je dale\u010d najve\u010dji izziv,” je poudaril in navedel podatek, ki ga ocenjuje kot zelo zgovornega: “\u010ce vidimo, da se dve tretjini ra\u010dunov prakti\u010dno odpira nerezidentom v Republiki Sloveniji, je to dovolj indikativno.”<\/p>\n Gre za nove transakcijske ra\u010dune, ki jih odpirajo predvsem tujci. Po njegovih ocenah bo Slovenija v prihodnjih desetletjih sprejela velik val priseljevanja.<\/p>\n “V 20 letih bomo odpirali ra\u010dune 200.000 do 250.000 ljudem,\u00a0prete\u017eno iz Azije in Afrike,” je dejal.<\/p>\n Pri tem opozarja, da ne gre zgolj za finan\u010dno vpra\u0161anje, temve\u010d predvsem za dru\u017ebeni izziv. “Ali bomo znali se uspe\u0161no soo\u010diti z asimilacijskimi ukrepi in te ljudi ustrezno sprejeti ter umestiti v na\u0161o dru\u017ebo?” se spra\u0161uje. Po njegovem mnenju gre za bistveno podcenjeno temo, o kateri se v Sloveniji in Evropi premalo govori.<\/p>\n Evropa potrebuje ve\u010d Evrope<\/p>\n Brodnjak je bil kriti\u010den do po\u010dasnega odlo\u010danja v Evropski uniji in prepri\u010dan, da Evropa brez globljega povezovanja ne bo kos globalnim izzivom.<\/p>\n “Evropa mora sprejeti radikalnej\u0161e ukrepe in jih mora sprejeti takoj,” je dejal. Po njegovem mnenju je iluzorno pri\u010dakovati, da se bo Evropa hitro postavila na noge brez temeljitih institucionalnih sprememb.<\/p>\n Posebej je izpostavil nedavno pobudo albanskega premierja Edija Rame in srbskega predsednika Aleksandra Vu\u010di\u0107a, ki sta po njegovih besedah izrazila pripravljenost na odpoved pravici veta.<\/p>\n “\u010ce Evropska unija tega ne izkoristi za pospe\u0161itev vstopa Zahodnega Balkana v paketu, tako dolgo ni velikega upanja v kohezivnost Evrope,” je bil neposreden.<\/p>\n Po njegovem bi morala Unija hitreje preiti na odlo\u010danje s kvalificirano ve\u010dino in pridobiti mo\u010dnej\u0161o skupno zunanjepoliti\u010dno vlogo. “\u010ce Evropa ni sposobna poslati v Washington in Peking pogajalca, ki ima pooblastila, potem se ne moremo pogajati,” je opozoril.<\/p>\n Brez Zahodnega Balkana ni stabilne Evrope<\/p>\n Ena najmo\u010dnej\u0161ih Brodnjakovih tez je bila, da prihodnost Slovenije in Evrope ni lo\u010dena od prihodnosti Zahodnega Balkana.<\/p>\n “Varne, konsistentne in dolgoro\u010dno prosperirajo\u010de Evrope brez tako imenovane ve\u010d Evrope si pa\u010d ne predstavljam,” je dejal.<\/p>\n Po njegovem je odla\u0161anje s \u0161iritvijo na Zahodni Balkan strate\u0161ka napaka. “Teh 14 milijonov ljudi ni pretres za Evropo. So v vsakem primeru bolj sprejemljivi in za slovensko stabilnost izjemnega pomena,” je poudaril.<\/p>\n Opozoril je tudi na varnostno dimenzijo. “\u010ce te regije ne bomo pritegnili v sredi\u0161\u010de evropskih interesov, potem tudi varnostno za Slovenijo ne bomo uspeli zagotoviti dolo\u010dene stabilnosti.”<\/p>\n Pri tem je izpostavil geografsko bli\u017eino regije. “Do Bosne in Hercegovine je od tukaj ura in pol ali dve uri vo\u017enje. Ne govorimo o neki regiji, ki je dale\u010d od o\u010di, ampak \u010disto blizu.”<\/p>\n Gotovina v vsaki slovenski vasi? “Fizi\u010dno ni mogo\u010de”<\/p>\n Brodnjak se je dotaknil tudi predlogov, ki bi dodatno raz\u0161irili dostopnost gotovine in od bank zahtevali postavljanje novih bankomatov ter poslovalnic po dr\u017eavi. Pri tem je bil zelo neposreden.<\/p>\n “Zdaj smo pri\u010da nekim pobudam, da bi pa naj vsako slovensko vasico nazaj pripeljali bankomat, pa vsako malo ve\u010djo slovensko vasico nazaj ban\u010dno poslovalnico, kar je fizi\u010dno povsem neizvedljivo,” je dejal.<\/p>\n Po njegovih besedah se banke \u017ee danes soo\u010dajo s te\u017eavami pri zagotavljanju delovanja obstoje\u010de mre\u017ee poslovalnic in bankomatov. Poseben izziv predstavljajo prevozi gotovine, za katere so potrebni posebej usposobljeni in oboro\u017eeni varnostniki.<\/p>\n “\u010ce bi morali repozicionirati polovico bankomatske flote, kar ta ukrep na nek na\u010din zahteva od nas, je to misija nemogo\u010da,” opozarja.<\/p>\n Poudarja, da dostop do gotovine v Sloveniji ni ogro\u017een. “Gotovina je dostopna, pravica do gotovine je zapisana v ustavo. Slovenkam in Slovencem bo vedno na razpolago,” je dejal.<\/p>\n Po njegovem mnenju bi dodatne zahteve lahko celo poru\u0161ile ravnovesje sistema. “Fizi\u010dno ni mogo\u010de, preprosto ni mogo\u010de,” je ponovil in zakonodajalce pozval, naj pred morebitnimi spremembami upo\u0161tevajo operativne omejitve ban\u010dnega sistema.<\/p>\n Ob tem je izpostavil tudi vpra\u0161anje enakih pravil za vse ponudnike finan\u010dnih storitev. \u010ce bi dr\u017eava od slovenskih bank zahtevala \u0161iritev mre\u017ee poslovalnic in bankomatov, bi morala po njegovem enaka pri\u010dakovanja veljati tudi za digitalne igralce na trgu. “Naj Revolut podpira poslovalnice v Sloveniji in naj Revolut potem postavlja bankomatsko mre\u017eo, \u010de bi to zahtevali od slovenskih bank,” je dejal.<\/p>\n Slovenske banke ostajajo trdne<\/p>\n Kljub \u0161tevilnim opozorilom je Brodnjak poudaril, da slovenski ban\u010dni sistem ostaja robusten.<\/p>\n “Slovenski ban\u010dni sistem je robusten in trden,” je dejal. Kapitalska ustreznost je po njegovih besedah visoka, likvidnostna pozicija stabilna, velika prednost Slovenije pa je tudi razpr\u0161ena struktura gospodarstva.<\/p>\n Banke so po njegovih zagotovilih pripravljene financirati razvojne na\u010drte slovenskega gospodarstva, vendar bo morala Evropa za ohranitev konkuren\u010dnosti in varnosti sprejeti bistveno hitrej\u0161e in odlo\u010dnej\u0161e ukrepe kot doslej.<\/p>\n