{"id":114301,"date":"2026-06-03T13:37:18","date_gmt":"2026-06-03T13:37:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/114301\/"},"modified":"2026-06-03T13:37:18","modified_gmt":"2026-06-03T13:37:18","slug":"ebrd-napoved-rasti-slovenskega-gospodarstva-znizal-na-dva-odstotka-bdp-ja-oecd-pa-na-19-odstotka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/114301\/","title":{"rendered":"EBRD napoved rasti slovenskega gospodarstva zni\u017eal na dva odstotka BDP-ja, OECD pa na 1,9 odstotka"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Poleg
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPoleg EBRD-ja tudi ve\u010d drugih finan\u010dnih institucij Sloveniji za letos napoveduje okoli dveodstotno gospodarsko rast. Foto: Shutterstock<\/p>\n

EBRD v zadnjem poro\u010dilu o gospodarskih obetih za Slovenijo napoveduje, da bo realna rast bruto doma\u010dega proizvoda letos v vi\u0161ini 2,0 odstotka in prihodnje leto v vi\u0161ini 2,2 odstotka podprta s \u010drpanjem sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter z napovedanim zni\u017eanjem stopnje var\u010devanja gospodinjstev. Po drugi strani pa vztrajno \u0161ibko zunanje povpra\u0161evanje obremenjuje obete za slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo, medtem ko bi vi\u0161ja inflacija lahko oslabila zaupanje potro\u0161nikov.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Zapisali so, da je slovensko gospodarstvo lani zraslo za 1,1 odstotka, saj so se zasebna poraba in nalo\u017ebe v drugi polovici leta znova okrepile. Industrijsko proizvodnjo in izvoz sta zavirala negotovost v svetovni trgovini in \u0161ibko zunanje povpra\u0161evanje klju\u010dnih trgovinskih partnerjev. Inflacija je zna\u0161ala povpre\u010dno 2,5 odstotka, medtem ko so se pla\u010de pove\u010dale za \u0161est odstotkov, kar odra\u017ea obse\u017eno reformo pla\u010d v javnem sektorju. Javnofinan\u010dni primanjkljaj se je pove\u010dal na 2,5 odstotka BDP-ja, kar je posledica vi\u0161jih stro\u0161kov pla\u010d v javnem sektorju in izdatkov za obnovo po poplavah v letu 2023.<\/p>\n

Rast BDP-ja \/ \u010das objave2026 2027 2028Umar\/mar 262,0 %2,0 %2,0 %Banka Slovenije\/dec 252,2 %2,4 %2,1 %Evropska komisija\/maj 261,9 %2,3 %
OECD\/jun 261,9 %2,2 %
EBRD\/jun 262,0 % 2,2 %
IMF\/apr 262,0 %2,1 %<\/p>\n

V regiji EBRD-ja, ki poleg srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope ter kavka\u0161ke regije vklju\u010duje tudi Bli\u017enji vzhod, severno Afriko in osrednjo Azijo ter nekatere dr\u017eave podsaharske Afrike, naj bi se medtem gospodarska rast upo\u010dasnila s 3,4 odstotka v letu 2025 na 3,1 odstotka v leto\u0161njem letu. Nato naj bi se v letu 2027 znova pospe\u0161ila na 3,6 odstotka. To je za 0,5 oz. 0,1 odstotne to\u010dke manj od napovedi iz leto\u0161njega februarja.<\/p>\n

Ob vojni na Bli\u017enjem vzhodu so se cene nafte in plina mo\u010dno zvi\u0161ale. Razlika med cenami plina v Evropi in v ZDA se je \u0161e pove\u010dala, presegla petkratno razmerje in negativno vpliva na evropsko konkuren\u010dnost. Cene elektri\u010dne energije v Evropi so prav tako precej vi\u0161je kot v ZDA. Po strmem porastu cen energije leta 2022 zaradi ruske invazije v Ukrajini se je struktura industrijske proizvodnje v Evropi preusmerila z energetsko intenzivnih na manj energetsko intenzivne sektorje, so opisali in spomnili \u0161e na uvedbo visokih uvoznih carin v ZDA.<\/p>\n

Rast v srednji Evropi in baltskih dr\u017eavah naj bi letos po najnovej\u0161ih ocenah EBRD-ja dosegla 2,8 odstotka in se v letu 2027 umirila na 2,5 odstotka. Napovedi za obe leti so popravljene navzdol zaradi pri\u010dakovanega vpliva energetskega \u0161oka, \u010deprav se pri\u010dakuje, da se bodo nalo\u017ebe \u0161e pove\u010dale. V jugovzhodni Evropi se bo rast letos upo\u010dasnila na 0,5 odstotka, predvsem zaradi fiskalne konsolidacije in politi\u010dne negotovosti, prihodnje leto pa naj bi dosegla 2,0 odstotka.<\/p>\n

Rast na zahodnem Balkanu se bo po napovedih letos okrepila na 2,9 odstotka, leta 2027 pa na 3,5 odstotka. Podprta naj bi bila z velikimi javnimi nalo\u017ebami in infrastrukturni projekti po vsej regiji. V vzhodni Evropi in na Kavkazu naj bi ostala pri okoli 2,8 odstotka in se prihodnje leto pove\u010dala na 3,9 odstotka. Rast v srednji Aziji se bo po pri\u010dakovanjih umirila na 5,6 odstotka in nato na 5,3 odstotka.<\/p>\n

OECD napoveduje malenkost manj\u0161o rast BDP-ja kot EBRD<\/p>\n

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je prav tako poslab\u0161ala gospodarske obete za Slovenijo. OECD je napoved rasti za letos zni\u017eal z 2,3 na 1,9 odstotka, za leto 2027 pa z 2,3 na 2,2 odstotka.<\/p>\n

Gospodarska aktivnost se je v prvem \u010detrtletju leto\u0161njega leta v primerjavi s prej\u0161njim predvsem na ra\u010dun doma\u010dega povpra\u0161evanja pove\u010dala za 0,7 odstotka. Na trgu dela \u0161e naprej ostaja pomanjkanje potrebne delovne sile, stopnja brezposelnosti je bila marca 3,9-odstotna, kar je skupaj z reformo pla\u010d v javnem sektorju spodbudilo rast pla\u010d, navaja poro\u010dilo OECD-ja.<\/p>\n

Nominalne pla\u010de so se lani zvi\u0161ale za 5,9 odstotka, medtem ko so se stro\u0161ki dela na uro v zadnjem \u010detrtletju lanskega leta na letni ravni zvi\u0161ali za 17,1 odstotka, deloma zaradi izpla\u010dila novega zimskega dodatka. Kot so \u0161e izpostavili pri OECD-ju, je pritisk na pla\u010de okrepilo \u0161e 16-odstotno zvi\u0161anje minimalne pla\u010de na za\u010detku leto\u0161njega leta.<\/p>\n

Novej\u0161i podatki ka\u017eejo, da se vpliv konflikta na Bli\u017enjem vzhodu ka\u017ee postopoma. Letna stopnja inflacije se je z mar\u010dnih 2,4 odstotka aprila povzela na 3,4 odstotka, kar odra\u017ea predvsem rast cen energije v vrednosti 15,6 odstotka. Aprila se je mo\u010dno zmanj\u0161alo tudi zaupanje potro\u0161nikov.<\/p>\n

Na drugi strani se je industrijska proizvodnja marca na mese\u010dni ravni pove\u010dala za 4,9 odstotka, promet v trgovini na drobno pa se je na mese\u010dni ravni pove\u010dal za 0,8 odstotka, kar po navedbah OECD-ja ka\u017ee na odporno industrijsko proizvodnjo in povpra\u0161evanje potro\u0161nikov.
Poleg obstoje\u010de regulacije cen goriv zunaj avtocest je vlada, da bi omejila rast cen goriv, zni\u017eala tro\u0161arine in za\u010dasno ukinila okoljsko dajatev na pogonska goriva.<\/p>\n

Blagovna menjava se je okrepila pred konfliktom, obseg izvoza pa se je januarja in februarja na mese\u010dni ravni pove\u010deval, zlasti izvoz v dr\u017eave zunaj EU-ju, navaja OECD. Fiskalna politika bo po navedbah OECD-ja letos ekspanzivna, nato pa se bo leta 2027 kljub vi\u0161jim obrambnim izdatkom in ve\u010djim stro\u0161kom pla\u010d v javnem sektorju zaostrila. Obrambni izdatki se bodo z 1,9 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda v lanskem letu do leta 2027 pove\u010dali na 2,0 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda (BDP), kar bo dr\u017eava financirala z zadol\u017eevanjem.<\/p>\n

Pla\u010de v javnem sektorju bodo letos zaradi reforme vi\u0161je za 0,5 odstotka, medtem ko se bodo izdatki za dolgotrajno oskrbo letos pove\u010dali za odstotek BDP-ja.<\/p>\n

Trajno vi\u0161ji obrambni izdatki zahtevajo ponovni razmislek o prioritetah porabe, medtem ko so za dolgoro\u010dno podporo rasti in fiskalni vzdr\u017enosti potrebne nadaljnje pokojninske in dav\u010dne reforme, kot je zni\u017eanje visoke dav\u010dne obremenitve dela, so zapisali v OECD-ju in dodali, da zmanj\u0161anje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv zahteva reforme za pospe\u0161itev nalo\u017eb v omre\u017eje in nizkooglji\u010dno energijo, kot je poenostavitev postopkov izdajanja dovoljenj.<\/p>\n

Javni dolg bo ostal stabilen<\/p>\n

Javni dolg naj bi v letih 2026 in 2027 na splo\u0161no ostal stabilen, na pribli\u017eno 66 odstotkih BDP-ja. Predvidena zni\u017eanja davkov v vrednosti 1,5 odstotka BDP-ja v leto\u0161njem letu in v vrednosti odstotka BDP-ja v prihodnjem letu po pojasnilih organizacije niso vklju\u010dena v napovedi, ob \u010demer so opozorili, da je zaradi tega tveganje za vi\u0161ji primanjkljaj in dolg pove\u010dano.<\/p>\n

Zasebno porabo in nalo\u017ebe bodo letos bremenile predvsem cene energije in pove\u010dana negotovost, a naj bi bila te odporne zaradi mo\u010dne rasti pla\u010d. Rast bodo ob tem podpirale vi\u0161ja dr\u017eavna poraba in dr\u017eavne nalo\u017ebe. Po pri\u010dakovanjih si bodo nalo\u017ebe od sredine leto\u0161njega leta opomogle, predvsem zaradi podpore pri obnovi po poplavah, sredstev EU-ja in mo\u010dnej\u0161ega zunanjega povpra\u0161evanja.<\/p>\n

Inflacija se bo letos predvsem zaradi vi\u0161jih stro\u0161kov energije zvi\u0161ala. Leta 2027 se bo zaradi mo\u010dne rasti pla\u010d na trgu dela le postopoma umirila. Tveganja za negativen trend po navedbah OECD-ja vklju\u010dujejo pomanjkanje rafiniranih naftnih derivatov in kemikalij iz dr\u017eav Perzijskega zaliva, zlasti reaktivnega goriva in smol, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, in \u0161ibkej\u0161e povpra\u0161evanje evropskih trgovinskih partneric.<\/p>\n

Na drugi strani bi lahko ve\u010dja poraba zaradi bolj\u0161ega razpolo\u017eenja od pri\u010dakovanega skupaj z odpornim trgom dela ohranila mo\u010dan gospodarski zagon.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Poleg EBRD-ja tudi ve\u010d drugih finan\u010dnih institucij Sloveniji za letos napoveduje okoli dveodstotno gospodarsko rast. Foto: Shutterstock EBRD…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":114302,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[3652,3651,1473,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-114301","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-ebrd","tag-gospodarska-rast","tag-napoved","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116686451301485545","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/114301","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=114301"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/114301\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/114302"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=114301"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=114301"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=114301"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}