\u010ce bi se re\u017eim odzval druga\u010de, bi namre\u010d tudi navznoter pokazal, da je \u0161ibek in da je bolje, \u010de razpade, je dejal Ko\u010dan.<\/p>\n
![\"Dubaj](\"\/media\/img\/63\/72\/90b49b94fa4e5a6201ee.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Razmere bodo \u0161e eskalirale<\/p>\n
Dogajanje po njegovem ka\u017ee na to, da je Trump sprva ra\u010dunal, da bo intervencija v Iranu trajala 48 ur, “se pravi od zaprtja do odprtja borz”. Vendar se je u\u0161tel, zdaj tudi Trump \u017ee omenja \u0161tiri tedne napadov in je “dobil ob\u010dutek, v kak\u0161nih gabaritih se giblje”.<\/p>\n
Ko\u010dan ocenjuje, da bodo razmere na Bli\u017enjem vzhodu \u0161e eskalirale in prehajajo v vojno regionalnega zna\u010daja. To ka\u017ee tudi dana\u0161nji odziv libanonskega \u0161iitskega gibanja Hezbolah<\/a> na izraelski napad, vpra\u0161anje je tudi, kaj se bo dogajalo v Gazi, kjer Hamas \u0161e vedno ni povsem uni\u010den. “\u010ce je Hezbolah za\u010del z napadi, to pomeni, da neke kapacitete \u0161e obstajajo, jemenski hutijevci so tudi aktivni okoli Rde\u010dega morja,” opozarja Ko\u010dan.<\/p>\n Tudi odziv Irana na napade je od za\u010detka \u0161el v smer regionalizacije spopada, da torej, kot je ponazoril, Teheran “ne dovoli vzporednih realnosti na Bli\u017enjem vzhodu”, kjer bi “ljudje v Dubaju<\/a> mirno srkali koktajle, medtem ko na drugi strani Zaliva v Teheranu padajo bombe”.<\/p>\n Iran je poslal rakete in bombe na zalivske zaveznice ZDA<\/a> in s tem tudi i\u0161\u010de njihovo reakcijo, ki pa bo po Ko\u010danovi oceni verjetno morala ostati “vsaj \u0161e v doglednem \u010dasu pod mizo”. \u010ce bi pri\u0161lo do povra\u010dilnih ukrepov, bi lahko Iran zaklju\u010dil, da so zalivske arabske dr\u017eave na strani Izraela.<\/p>\n Kaj se bo zgodilo v Iranu?<\/p>\n Na vpra\u0161anje, kaj se bo po napadih zgodilo v Iranu in kak\u0161na je mo\u017enost za padec re\u017eima<\/a>, je Ko\u010dan poudaril, da je Iran po smrti ajatole razglasil 40-dnevno \u017ealovanje. To bo na nek na\u010din delovalo kot tampon, da re\u017eim strne svoje vrste.<\/p>\n Ekonomsko gledano je Iran izjemno \u0161ibek in v tem kontekstu je odvisno, kak\u0161ne vrste mobilizacija se bo zgodila v dr\u017eavi. “Najbolj organsko bi bilo, da (…) pride do preoblikovanja, nekih razpok znotraj obstoje\u010dih politi\u010dnih elit in znotraj tega potem do druga\u010dnega Irana,” je dejal. Zdi se, da je na to ra\u010dunal Trump, “vendar, kot ka\u017ee, zaenkrat \u0161e nismo tam”, meni Ko\u010dan.<\/p>\n Druga mo\u017enost po njegovem mnenju je, da pride do mobilizacije v Iranu, predpogoj za to pa je poenotenje opozicije. Vendar je opozicija v Iranu razdeljena in vpra\u0161anje je, ali se je zmo\u017ena poenotiti s ciljem padca re\u017eima.<\/p>\n Kot pojasnjuje, je opozicija razdeljena med tremi idejnimi krogi. Prvi je absolutno ustavno monarhi\u010den, upodablja ga sin nekdanjega iranskega \u0161aha. Drugi je \u0161tudentsko urbano-izobra\u017eeni del, ki govori o sekularizmu – ne \u017eeli niti kralja niti ajatole, temve\u010d klasi\u010dno zahodno demokracijo. Tretji krog pa ra\u010duna na to, da je Iran etni\u010dno zelo heterogena dru\u017eba in da bi moral biti cilj federalizacija dr\u017eave.<\/p>\n Kaj pa Rusija in Kitajska?<\/p>\n V kolik\u0161ni meri pa lahko iranski re\u017eim ra\u010duna na pomo\u010d Rusije in Kitajske? Po oceni Ko\u010dana se zdi, da na Rusijo ne more pretirano ra\u010dunati, glede na to, da je ruski predsednik Vladimir Putin polno zaseden z vojno v Ukrajini in mu ustreza, da zadeve na Bli\u017enjem vzhodu \u0161e bolj eskalirajo, saj s tem odvra\u010dajo pozornost od Ukrajine<\/p>\n “Glede na to, da je bil Iran tisti, ki je pomagal Rusiji, sploh glede dronov, je verjetno vpra\u0161anje, kak\u0161en domet ima dejansko Rusija v tem konfliktu,” ocenjuje Ko\u010dan.<\/p>\n Bolj klju\u010dna je po njegovem Kitajska, ki je ve\u010dinsko odvisna od iranskih energentov. \u010cez nekaj tednov se bosta sre\u010dala kitajski voditelj Xi Jinping in Trump. Ta bi si verjetno \u017eelel, da bi takrat imel bolj\u0161ega sogovornika v Teheranu, kar bi mu lahko delovalo kot vzvod za pogajanja s Pekingom.<\/p>\n Napad sredi pogajanj<\/p>\n