{"id":11729,"date":"2026-03-02T22:23:27","date_gmt":"2026-03-02T22:23:27","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/11729\/"},"modified":"2026-03-02T22:23:27","modified_gmt":"2026-03-02T22:23:27","slug":"nocni-maraton-cez-asfalt-ko-zabe-nimajo-sans-in-na-pomoc-stopimo-ljudje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/11729\/","title":{"rendered":"No\u010dni maraton \u010dez asfalt: ko \u017eabe “nimajo \u0161ans” in na pomo\u010d stopimo ljudje"},"content":{"rendered":"

Vsako leto se ob pribli\u017eno enakem \u010dasu, ko nastopi “\u017eabje vreme”, na slovenskih cestah odvija tiha drama. Ko se dnevne temperature dvignejo in no\u010dne prese\u017eejo \u0161tiri stopinje Celzija, iz zemlje prilezejo dvo\u017eivke, ki so tam prezimovale. Njihov cilj je jasen: mlaka, mo\u010dvirje, mokri\u0161\u010de \u2013 prostor, kjer bodo odlo\u017eile mrest. Vendar pa jih na poti \u010daka ovira, ki je evolucija ni predvidela. “Nimajo \u0161ans,” pravi Zala Mehle iz Dru\u0161tva za pomo\u010d \u017eivalim \u017dverca iz \u0160kofje Loke, ki \u017eabam ob njihovi selitvi pomaga \u017ee skoraj 20 let. To so neverjetne \u017eivali, pravi, in \u010deprav na prvi pogled niso ljubke in puhaste, imajo v naravi izjemno pomembno vlogo, \u010desar marsikdo ne ve.<\/p>\n

Dvo\u017eivke, kot so \u017eabe, krasta\u010de in pupki, se iz svojih habitatov ob vi\u0161jih temperaturah v zadnjih dneh\u00a0\u017ee selijo proti mresti\u0161\u010dem. Cesta je na njihovi poti najve\u010dja ovira, kar potrjujejo tudi podatki\u00a0terenskih opazovanj in evidenc, ki jih vodi Center za kartografijo flore in favne. Vozniki lahko na posameznih \u010drnih to\u010dkah povozijo tudi do 90 odstotkov lokalne populacije.<\/p>\n

Naslednja te\u017eava je po\u010dasnost dvo\u017eivk v tem \u010dasu. Prvi\u010d, ker jih v zgodnji pomladi \u0161e nekoliko zebe, saj so hladnokrvne, drugi\u010d zaradi dejstva, da samice na hrbtu nosijo samce, tudi po ve\u010d kilometrov. “Pri krasta\u010dah in nekaterih drugih vrstah samci dobesedno zajahajo samice in se jih oprimejo z zna\u010dilnim objemom. Samica lahko tako proti vodi ve\u010d kilometrov nosi dodatno te\u017eo,” je pojasnila\u00a0Zala Mehle.\u00a0<\/p>\n

\"\u017eabe,<\/p>\n

Foto: Pomagajamo \u017dabicam\/Facebook <\/p>\n

\u010ce lahko z eno uro ve\u010dernega sprehoda re\u0161i\u0161 sto \u017eab, zakaj jih ne bi? V desetih dneh jih je lahko tiso\u010d.<\/p>\n

\"Regica<\/p>\n

Regica
\n Foto: pomagajamo-zabicam.si <\/p>\n

Ko pade mrak, se za\u010dne\u00a0<\/p>\n

Selitev se za\u010dne ob mraku. Okoli \u0161este, sedme zve\u010der, ko pade tema in je zrak dovolj vla\u017een, se gozd dobesedno za\u010dne premikati. “Kar naenkrat so vse zunaj. In vse gredo naenkrat \u010dez cesto. Takrat je pomo\u010d najnujnej\u0161a.”\u00a0<\/p>\n

Pri rjavih \u017eabah so samice v tem \u010dasu \u017ee vidno napihnjene, polne jaj\u010dec, ki jih morajo varno spraviti do vode. \u010ce jih povozi avto, je prekinjen celoten razmno\u017eevalni cikel.<\/p>\n

“Dvo\u017eivke so \u017ee tako ali tako ogro\u017eene. Uni\u010dujemo jim \u017eivljenjski prostor, sesuvamo\u00a0mokri\u0161\u010da, gnojimo s pesticidi, herbicidi. \u017de tako jih zastrupljamo, na koncu pa jih \u0161e povozijo. Te\u017eava je, ker \u010drne to\u010dke, z nekaj izjemami v Sloveniji, niso sistemsko re\u0161ene. Tujina je korak pred nami,” je \u0161e opozorila Mehle.\u00a0<\/p>\n

\"Zemljevid<\/p>\n

Zemljevid z vne\u0161enimi lokacijami, kjer vsako leto potekajo akcije prena\u0161anja dvo\u017eivk. Novo sporo\u010dene lokacije dodajajo sproti.
\n Foto: pomagajamo-zabicam.si <\/p>\n

Na pomo\u010d z vedrom in odsevniki\u00a0<\/p>\n

Ker sistemskih re\u0161itev, kot so podhodi za dvo\u017eivke, na \u0161tevilnih lokacijah ni, pomo\u010d organizirajo prostovoljci. V Hra\u0161ah pri Smledniku so akcije\u00a0za\u010deli leta 2008. Danes podobne pobude potekajo po vsej Sloveniji.\u00a0<\/p>\n

“V Hra\u0161ah je grozljivka. Neko\u010d je bilo tam toliko \u017eab, da nisi videl asfalta. Sploh na dalj\u0161ih odsekih, kot je v Hra\u0161ah, kjer je ta odsek dolg dva kilometra in pol, jim je treba pomagati \u010dez cesto.”<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na ve\u010dini akcij se \u0161tevilo prenesenih dvo\u017eivk bele\u017ei. To pomeni, da \u0161tejete dvo\u017eivke, ki ste jih nesli \u010dez cesto in \u0161tevilko sporo\u010dite organizatorjem \u2013 na mestu akcije ali na njihov elektronski naslov. Za nekatere lokacije (tudi za Hra\u0161e pri Smledniku) je mo\u017een vnos \u0161tevila re\u0161enih dvo\u017eivk s pomo\u010djo aplikacije Epicollect5, ki si jo nalo\u017eite na svoj telefon.
\n Foto: pomagajamo-zabicam.si <\/p>\n

Kako poteka akcija?<\/p>\n

Ob cesti postavijo\u00a0za\u010dasne, pribli\u017eno pol metra visoke ograde iz platna ali cerade, ki jih v dru\u0161tvu obi\u010dajno naro\u010dajo iz Nem\u010dije, lahko pa jih prostovoljci izdelajo tudi doma.\u00a0<\/p>\n

\u017dabe se ob teh ogradah\u00a0premikajo, dokler jih prostovoljci ne poberejo v vedra.<\/p>\n

Zve\u010der ali zgodaj zjutraj jih varno prenesejo na drugo stran ceste, proti mresti\u0161\u010du.<\/p>\n

\"\u017eabe,<\/p>\n

Foto: pomagajamo-zabicam.si <\/p>\n

Re\u0161evanje obi\u010dajno poteka na preglednih, manj prometnih odsekih, kljub temu pa je varnost na prvem mestu. Odsevni jopi\u010d ni priporo\u010dilo, temve\u010d nuja.<\/p>\n

Vsi zainteresirani prostovoljci lahko na spletni strani https:\/\/www.pomagajmo-zabicam.si<\/a>\u00a0najdejo to\u010dke, kjer lahko prisko\u010dijo na pomo\u010d.\u00a0<\/p>\n

\"Hra\u0161e,<\/p>\n

Hra\u0161e, 2013
\n Foto: pomagajamo-zabicam.si <\/p>\n

\u017dabe: za marsikoga grde, a klju\u010dne<\/p>\n

\u017dabe so pogosto \u017ertve predsodkov. Niso puhaste, niso mehke, niso “prisr\u010dne”, v\u00a0ekosistemu pa imajo\u00a0izjemno pomembno vlogo.<\/p>\n

So hrana pticam, sesalcem in drugim \u017eivalim, uravnavajo populacije insektov in pol\u017eev, so bioindikatorji, pokazatelji zdravega okolja.\u00a0<\/p>\n

\u010ceprav sogovornica opa\u017ea, da so presenetljivo odporne, saj jih pobirajo celo iz onesna\u017eenih jarkov z oljnimi made\u017ei, to ne pomeni, da so neuni\u010dljive. Uni\u010devanje mokri\u0161\u010d, pesticidi in umetno naseljevanje rib v mlake lahko drasti\u010dno zmanj\u0161ajo njihovo \u0161tevilo.<\/p>\n

“Vedno smo pri\u00a0akcijah veseli tudi dru\u017ein z otroki. Prav najmlaj\u0161i pogosto prvi opazijo drobne premike ob cesti\u00a0in prav je, da se jih ozave\u0161\u010da tudi o pomenu dvo\u017eivk. Pod pogojem, da razumejo, da \u017eaba ni igra\u010da. \u010ceprav so za marsikoga grde, to ne pomeni, da lahko re\u010demo, da niso pomembne. V ekosistemu so pomembnej\u0161e kot mi,” je \u0161e poudarila Mehle.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“\u010ce lahko z eno uro ve\u010dernega sprehoda re\u0161i\u0161 sto \u017eab, zakaj jih ne bi? V desetih dneh jih je lahko tiso\u010d. In poleg pomo\u010di naravi \u010dlovek dobi \u0161e nekaj: gibanje, sve\u017e zrak in ob\u010dutek, da je naredil nekaj koristnega,” je opozorila Zala Mehle.
\n Foto: pomagajamo-zabicam.si <\/p>\n

Tiho upadanje: neko\u010d\u00a020 tiso\u010d, danes osem\u00a0tiso\u010d dvo\u017eivk<\/p>\n

Na eni izmed lokacij so v najbolj\u0161ih letih med eno sezono selitve na\u0161teli med 15 tiso\u010d\u00a0in 20 tiso\u010d\u00a0dvo\u017eivk. Danes jih je le \u0161e okoli osem tiso\u010d. Razlog je med drugim v \u017ee omenjenem nezakonitem naseljevanju\u00a0rib v mlako, kjer se \u017eabe razmno\u017eujejo. Ribe pojedo mrest in paglavce, populacija pa zato strmo upade.<\/p>\n

Med vrstami, ki jih prostovoljci najpogosteje opa\u017eajo, so navadna krasta\u010da, sekulja, zelena rega in veliki pupek. Njihova raznolikost pa je mo\u010dno odvisna od lokacije, od Prekmurja do Primorske.<\/p>\n

Zanimiva dejstva\u00a0<\/p>\n

Samci se v\u010dasih zmotijo.<\/p>\n

V razmno\u017eevalni vnemi lahko zgrabijo tudi samce ali celo drugo vrsto.<\/p>\n

Boj\u00a0za samico je lahko usoden. \u010ce se na eno samico oprime ve\u010d samcev, jo lahko v vodi celo utopijo.<\/p>\n

Obstajajo “rezervni”\u00a0samci. \u010ce samcu ne uspe najti samice, lahko oplodi \u017ee odlo\u017eena jaj\u010deca, ki niso bila uspe\u0161no oplojena.\u00a0<\/p>\n

Vedno se selijo po isti poti. Vsako leto se vra\u010dajo na isto mresti\u0161\u010de,\u00a0tudi \u010de morajo pre\u010dkati isto nevarno cesto.<\/p>\n

\"Pri<\/p>\n

Pri Cerkni\u0161kem jezeru se je selitev 2026 \u017ee za\u010dela. Prostovoljna akcija poteka med Cerknico in Grahovim, med Gori\u010dicami in Gorenjim Jezerom, ob toplih spomladanskih ve\u010derih z za\u010detkom okoli 18.30. \u0160e posebej aktivni so, ko de\u017euje. Med opremo sodijo naglavna svetilka, vedro ter rokavice brez smukca. Obvezna oprema je odsevni jopi\u010d za vidnost ob cesti.
\n Foto: pomagajamo-zabicam.si <\/p>\n

Topel de\u017e je “\u017eabji safari”<\/p>\n

Selitev traja pribli\u017eno mesec dni, v\u010dasih ve\u010d, odvisno od vremena. Topel de\u017e je “\u017eabji safari”, je \u0161e razlo\u017eila Mehle, in \u010de je vreme ugodno, lahko vse \u017eabe ceste pre\u010dkajo tudi v enem tednu.\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n

A dokler na vseh kriti\u010dnih to\u010dkah ne bo podhodov in trajnih re\u0161itev, ostaja najpreprostej\u0161a pomo\u010d \u010dlovek. “Ob pravem \u010dasu. Pa ne za v\u0161e\u010dek in objavo na dru\u017ebenem omre\u017eju. Zato, ker brez pomo\u010di res\u00a0nimajo \u0161ans,” je sklenila na\u0161a sogovornica.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vsako leto se ob pribli\u017eno enakem \u010dasu, ko nastopi “\u017eabje vreme”, na slovenskih cestah odvija tiha drama. Ko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":11730,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[4409,5751,5750,5752,1126,3023,59,61,2053,62,37,58,60,38,5749],"class_list":{"0":"post-11729","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-cesta","9":"tag-dvozivka","10":"tag-krastaca","11":"tag-nevarnost","12":"tag-pomoc","13":"tag-prostovoljstvo","14":"tag-republic-of-slovenia","15":"tag-republika-slovenija","16":"tag-selitev","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina","22":"tag-zaba"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11729","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11729"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11729\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11730"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11729"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11729"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11729"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}