{"id":117307,"date":"2026-06-06T05:37:06","date_gmt":"2026-06-06T05:37:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/117307\/"},"modified":"2026-06-06T05:37:06","modified_gmt":"2026-06-06T05:37:06","slug":"sto-let-waldorfskih-vrtcev-kjer-otroci-odrascajo-brez-hitenja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/117307\/","title":{"rendered":"Sto let waldorfskih vrtcev, kjer otroci odra\u0161\u010dajo brez hitenja"},"content":{"rendered":"

Waldorfsko pedagogiko, ki otroka razume kot celostno bitje\u00a0\u2013 telo, du\u0161o in duha\u00a0\u2013 je leta 1919 oblikoval filozof, pesnik, pisatelj, predavatelj in utemeljitelj antropozofije Rudolf Steiner. Nekaj let kasneje so na podlagi\u00a0njegovih idej nastali prvi waldorfski vrtci. Danes po vsem svetu\u00a0deluje na tiso\u010de vrtcev, ki \u0161e vedno negujejo isto bistvo \u2013 spo\u0161tovanje otro\u0161tva.<\/p>\n

V Sloveniji so\u00a0se te ideje\u00a0za\u010dele uveljavljati pred ve\u010d kot 30 leti. V 90. letih so star\u0161i in pedagogi izrazili prve pobude za pribli\u017eevanje teh vrednot najmlaj\u0161im.\u00a0Danes pod okriljem Zveze za razvoj waldorfskih \u0161ol in vrtcev Slovenije delujejo Waldorfska \u0161ola Ljubljana, Waldorfska \u0161ola Maribor in In\u0161titut Sofijin izvir, v okviru katerih deluje\u00a0tudi ve\u010d waldorfskih vrtcev. Poleg tega obstaja \u0161e nekaj zasebnih waldorfskih vrtcev.<\/p>\n

“Za vse, kar po\u010dnemo, si vzamemo \u010das”<\/p>\n

\"Ne<\/p>\n

Ne glede na to, kak\u0161no je vreme, vsak dan \u010das pre\u017eivljajo tudi zunaj.
\n Foto: Osebni arhiv Sandre Tomin\u0161ek <\/p>\n

Waldorfska pedagogika temelji na prepri\u010danju, da je otro\u0161tvo dragocen \u010das, ki ga ne smemo prehitevati. \u0160e posebej pomembnih je prvih sedem let otrokovega \u017eivljenja, saj se v tem \u010dasu otrok najgloblje povezuje s svetom. Takrat se u\u010di predvsem preko posnemanja.\u00a0Vzgojiteljica Sandra Tomin\u0161ek, ki v ljubljanskem waldorfskem vrtcu deluje \u017ee 12 let, poudarja, kako pomembno je otrokom omogo\u010diti \u010das za igro in posnemanje tega, kar po\u010dnejo odrasli.\u00a0“Pomembno je, da otroci v povsem obi\u010dajnem tempu in brez hitenja \u017eivijo vsakdanje \u017eivljenje. Da se lahko ob prihodu v vrtec v miru sle\u010dejo, da se jim nikamor ne mudi, da se v miru zaigrajo in nam lahko, \u010de \u017eelijo, pomagajo pri pripravi zajtrka. Za vse, kar po\u010dnemo, si vzamemo \u010das.”<\/p>\n

Ko otrokom omogo\u010dimo, da stvari po\u010dnejo v svojem ritmu,\u00a0se po njenih besedah zdravo razvijajo in krepijo svoje telesne \u010dute. “Celoten razvoj poteka v mirnem okolju. Ob tem skrbimo drug za drugega in krepimo odnose. Otrokom pustimo, da preprosto so in \u017eivijo povsem vsakdanje \u017eivljenje, ob skrbi zase, za druge in za okolje,” \u0161e dodaja.<\/p>\n

Prvih sedem let otrokovega \u017eivljenja je po besedah vzgojiteljice klju\u010dno tudi za razvoj fizi\u010dnega telesa:\u00a0“Notranji organi do sedmega leta dobijo svojo obliko, ki jo ohranijo vse\u00a0\u017eivljenje. Kar do sedmega leta ni zgrajeno tako, kot bi moralo biti, se lahko v starej\u0161em obdobju poka\u017ee\u00a0kot neka bolezen. To potrjuje tudi zdravni\u0161ka stroka.”<\/p>\n

Dan ima svoj ritem<\/p>\n

Ena klju\u010dnih razlik med waldorfskim in klasi\u010dnim vrtcem je\u00a0ta, da ima\u00a0dan v waldorfskem vrtcu svoj ritem, ki je vezan tudi na letni \u010das. “Vse, kar po\u010dnemo, ima svoj smisel in ozadje. Sredi zime ne bomo delali ne\u010desa poletnega in obratno. Tudi praznike obele\u017eujemo z dejavnostmi, ki so z njimi povezane,” pojasnjuje Tomin\u0161ek.<\/p>\n

Poleg ritma in tega, da dejavnosti sledijo letnim \u010dasom, je bistveno tudi, da otrok posnema odraslega.\u00a0“Zelo pomembno nam je, da je odrasla oseba oziroma vzgojitelj vzor otrokom. Pomembno je, da ne moraliziramo, kak\u0161ni morajo otroci biti, \u010de tudi sami nismo tak\u0161ni. Odrasla oseba mora biti vredna posnemanja. Da vse, kar po\u010dne, dela z neko ljube\u010do pozornostjo, ne hiti, ne razmetava, ni \u017eiv\u010dna in tudi\u00a0\u010de se kaj zgodi, odreagira mirno.”<\/p>\n

\"Vse<\/p>\n

Vse igra\u010de so preproste in izdelane iz naravnih materialov.
\n Foto: Osebni arhiv Sandre Tomin\u0161ek <\/p>\n

Kako je videti dan v waldorfskem vrtcu?<\/p>\n

Dan se za\u010dne med 7. in 9. uro s prihodom otrok. Ti se najprej prosto igrajo ali po \u017eelji pomagajo vzgojitelju pri pripravi dejavnosti. Okoli 8. ure za\u010dnejo pripravljati zajtrk, pri \u010demer lahko otroci pomagajo\u00a0ali pa se igrajo. Ko je zajtrk pripravljen, se zberejo v jutranjem krogu, zapojejo pesem ali iz\u0161tevanko in preverijo prisotnost. Sledi zajtrk, pred katerim zapojejo zahvalno pesem.<\/p>\n

\"Otroci<\/p>\n

Otroci v waldorfskem vrtcu lahko pomagajo pri pripravi obrokov.
\n Foto: Osebni arhiv Sandre Tomin\u0161ek <\/p>\n

Po zajtrku otroci pomagajo pri pospravljanju, nato sledita rajanje in umetni\u0161ka dejavnost, ki se spreminja glede na dan v tednu: risanje, oblikovanje voska, sprehod v gozdu, evritmija ali slikanje mokro na mokro. Po tem gredo vedno ven, ne glede na vreme.<\/p>\n

Po dobri uri zunaj sledi kosilo, kjer otroci ponovno pomagajo pri pripravi. Nekateri pomagajo pri urejanju miz in razdelitvi pribora, drugi v tem \u010dasu pospravijo garderobo in pomagajo najmlaj\u0161im.\u00a0Pred kosilom znova zapojejo zahvalno pesem, vedno pa imajo \u0161e kak\u0161no prstno igrico.<\/p>\n

Po kosilu znova vse pospravijo, nato pa sledi po\u010ditek, pred katerim preberejo pravljico. Ta je vedno vezana na letni \u010das ali dolo\u010den praznik.\u00a0Ve\u010dinoma berejo ljudske pravljice, v\u010dasih pa tudi kak\u0161no terapevtsko. Po pravljici pribli\u017eno uro in pol po\u010divajo, potem pa imajo malico. Tisti, ki prej pojejo, mogo\u010de \u0161e kaj nari\u0161ejo, potem pa gredo vsi skupaj na vrt, kjer jih prevzamejo star\u0161i, in tako se njihov dan v vrtcu zaklju\u010di.<\/p>\n

Katere dejavnosti imajo otroci najraje,\u00a0se spreminja iz generacije v generacijo, po opa\u017eanjih vzgojiteljice pa zelo radi oblikujejo \u010debelji vosek, ri\u0161ejo, slikajo in pripravljajo kruh. “Ko vidim, kako sre\u010dni so ob preprostih opravilih, kot je gnetenje testa, je res lepo,”\u00a0nam pove Tomin\u0161ek.<\/p>\n

Vedno\u00a0uporabljajo le osnove barve, ki jih med seboj me\u0161ajo in preizku\u0161ajo razli\u010dne kombinacije. Pri ustvarjanju otroci ne dobijo natan\u010dnih navodil, temve\u010d jih spodbujajo, naj sledijo sebi in poslu\u0161ajo svoje srce. Prek prostega ustvarjanja namre\u010d otrok raziskuje svet, razvija svojo domi\u0161ljijo in gradi ustvarjalno mi\u0161ljenje, ki je temelj vsega nadaljnjega u\u010denja.<\/p>\n

Posebna gostja iz Avstralije<\/p>\n

Na Waldorfski \u0161oli Ljubljana, del katere je devet vrtcev, bodo stoletnico obele\u017eili s predavanji in delavnicami v njihovih prostorih,\u00a0\u0161e prej pa na Ljubljanskem gradu pripravljajo sve\u010dano odprtje.<\/p>\n

Praznovanje jubileja bo s svojim znanjem obogatila posebna gostja iz Avstralije Susan Perrow.\u00a0Je pisateljica, pripovedovalka zgodb in predavateljica na razli\u010dnih izobra\u017eevanjih za vzgojitelje, u\u010ditelje in star\u0161e, poseben poudarek pa vidi v zdravilni mo\u010di pripovedovanja terapevtskih zgodb. Prav te bodo v ospredju praznovanja. “\u017divimo v \u010dasu \u0161tevilnih izzivov\u00a0\u2013 od vojn do vedenjskih te\u017eav otrok in vpliva tehnologije.\u00a0Zato se nam je zdelo smiselno, da jo povabimo. Z njo smo \u017ee sodelovali in jo poznamo,” je pojasnila Tomin\u0161ek.<\/p>\n

Terapevtske pravljice, ki otrokom pomagajo pri dolo\u010denih stiskah,\u00a0po njenih besedah otrok ne nagovarjajo z neposredno razlago, ampak skozi slike in podobe.\u00a0Obi\u010dajno gre za \u017eivalske podobe ali pravlji\u010dna bitja. Na ta na\u010din otroci la\u017eje sprejmejo in predelajo svoja \u010dustva ter ugotovijo, da za vsako spremembo ali izziv\u00a0obstaja tudi re\u0161itev.<\/p>\n

\"Otroci<\/p>\n

Otroci se preko proste igre in sodelovanja drug z drugim nau\u010dijo, kje so njihove meje in kje meje nekoga drugega.
\n Foto: Osebni arhiv Sandre Tomin\u0161ek <\/p>\n

“S tem, kar delamo, jim nudimo res vse”<\/p>\n

S predavanji Susan Perrow \u017eelijo star\u0161em in obiskovalcem pribli\u017eati pomen pripovedovanja zgodb kot orodja, ki ga lahko uporabljajo na vsakem koraku.\u00a0“Pri otroku, mladostniku ali odrasli osebi. Ena zgodba lahko spremeni marsikaj. Ko pride kak\u0161en izziv, lahko pomaga\u0161 so\u010dloveku. S tem bi moral biti opremljen vsak odrasel in star\u0161. To povem tudi kot mama. Povsem druga\u010de je, \u010de otroku nekaj razlo\u017eim racionalno, kot pa, \u010de to storim prek zgodbe. Delavnice in predavanja Susan Perrow so v bistvu neko orodje, kako in od kje \u010drpati ideje,” razlo\u017ei vzgojiteljica.<\/p>\n

Po njenem mnenju je waldorfska pedagogika ve\u010dna, saj se preko proste igre in sodelovanja otrok nau\u010di, kje je njegova meja in meja nekoga drugega. Nau\u010di se poskrbeti zase in za svoje stvari, hkrati pa se ga pripravi na vse izzive, ki prihajajo. In to zato, ker se otroku pusti \u010das. “Spra\u0161ujemo se,\u00a0kaj prihaja, kaj bodo ti otroci potrebovali in kaj jim lahko nudimo. Ampak vedno znova ugotavljamo, da jim s tem, kar delamo, pravzaprav nudimo res vse. Varujemo sveti \u010das njihovega otro\u0161tva,” zaklju\u010di Tomin\u0161ek.<\/p>\n

Stoletnica waldorfskih vrtcev tako ni le obletnica, temve\u010d tudi opomnik, da otrok ne potrebuje le razlag, informacij in pritiskov, da mora biti \u017ee od zgodnjih let zelo uspe\u0161en ali celo najbolj\u0161i. Pomembno mu je pustiti tudi\u00a0\u010das za igro in razvijanje domi\u0161ljije, gibanje, ustvarjanje, ti\u0161ino in prostor za razumevanje sveta na svoj na\u010din.<\/p>\n

\"Waldorfska<\/p>\n

Waldorfska pedagogika temelji na prepri\u010danju, da je otro\u0161tvo dragocen \u010das, ki ga ne smemo prehitevati.
\n Foto: Osebni arhiv Sandre Tomin\u0161ek <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Waldorfsko pedagogiko, ki otroka razume kot celostno bitje\u00a0\u2013 telo, du\u0161o in duha\u00a0\u2013 je leta 1919 oblikoval filozof, pesnik,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":117308,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[764,503,59,61,62,37,58,60,38,1575,33151,32288],"class_list":["post-117307","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-obletnica","tag-otroci","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vrtec","tag-vzgojitelji","tag-waldorfski-vrtec"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/117307","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=117307"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/117307\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/117308"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=117307"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=117307"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=117307"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}