{"id":117720,"date":"2026-06-06T14:21:16","date_gmt":"2026-06-06T14:21:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/117720\/"},"modified":"2026-06-06T14:21:16","modified_gmt":"2026-06-06T14:21:16","slug":"ob-180-obletnici-zeleznice-na-slovenskem-legendarna-gomulka-dobila-svojo-knjigo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/117720\/","title":{"rendered":"Ob 180. obletnici \u017eeleznice na Slovenskem legendarna gomulka dobila svojo knjigo"},"content":{"rendered":"

V letu, ko ravno te dni zaznamujemo 180 let od prihoda prvega vlaka na Slovensko in 90 let od prve elektrificirane proge na na\u0161ih tleh, je svoj trajni knji\u017eni spomin dobila gomulka, prepoznavni rde\u010de-rumeni elektromotorni vlak, s katerim je \u017delezni\u0161ko gospodarstvo Ljubljana, od osamosvojitve dalje pa Slovenske \u017eeleznice, vzdr\u017eevalo potni\u0161ki promet na slovenskih elektrificiranih progah.<\/p>\n

\"Prve<\/p>\n

Prve gomulke so v Slovenijo za\u010dele prihajati leta 1964.
\n Foto: Siol.net <\/p>\n

Od Jesenic do Dobove, od \u0160entilja do Kopra, Se\u017eane, Reke in Trsta<\/p>\n

Gomulke so bile redne potnice na Gorenjskem med Ljubljano in Jesenicami, na Primorskem in Notranjskem do Se\u017eane, Kopra in Ilirske Bistrice ter naprej \u2013 tudi do desetkrat dnevno v vsako smer \u2013 do Reke (Rijeka), saj je bila v \u010dasu nekdanje skupne dr\u017eave proga med Pivko in Reko v upravljanju \u017dG Ljubljana.<\/p>\n

Vsakodnevno so vozile tudi v Posavje do Dobove ter na \u0160tajersko do Maribora in celo avstrijskih \u0160pilj (Spielfeld-Stra\u00df), ki je \u0161e danes izmenjevalna postaja med slovenskimi in avstrijskimi \u017eeleznicami. Prirejene za istosmerno elektri\u010dno omre\u017eje z napetostjo treh kilovoltov, ki je poleg Slovenije v rabi \u0161e v Italiji, so gomulke veliko let peljale tudi do dvakrat dnevno do Trsta (Trieste Centrale) in ve\u010dkrat na dan do Op\u010din (Villa Opicina).<\/p>\n

\"Prepoznavni<\/p>\n

Prepoznavni rde\u010de-rumeni potni\u0161ki vlaki so ve\u010d kot pol stoletja povezovali Slovenijo in celo nekatere bli\u017enje kraje v sose\u0161\u010dini.
\n Foto: Siol.net <\/p>\n

Poznali so jo tudi na Hrva\u0161kem<\/p>\n

Gomulke so izdelovali v poljski tovarni Pafawag v Wroclawu, prva pa je na slovenske tire zapeljala novembra 1964. Njene najbli\u017eje sorodnice so nabavili tudi v \u017dTP (\u017delezni\u0161ko transportno podjetje) Zagreb, in sicer za progo med Zagrebom in Reko, ki je imela sprva enako omre\u017eje kot slovenske proge, a so jo potem poenotili z drugimi hrva\u0161kimi elektrificiranimi progami, kjer uporabljajo izmeni\u010dno elektriko z napetostjo 25 kilovoltov.<\/p>\n

Zato so se tamkaj\u0161nje gomulke, ki so jih sosedje poimenovali litorina, upokojile prej kot pri nas.<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na Hrva\u0161kem so ji rekli litorina: ob spremembi \u017dTP Zagreb v Hrva\u0161ke \u017eeleznice so ji sosedje nadeli tudi nekaj modre barve, dokazuje fotografija re\u0161ke \u017eelezni\u0161ke postaje v knjigi Josipa Orbani\u0107a.
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Upokojila se je komaj pred petimi leti<\/p>\n

Ime so dobile po W\u0142adys\u0142awu Gomu\u0142ki, predsedniku Poljske v obdobju od leta 1947 do 1948 in potem ponovno od 1956 do 1970, torej v \u010dasu, ko so ti vlaki prihajali k nam. \u0160ele v tem stoletju so jih postopoma za\u010deli nadome\u0161\u010dati rde\u010di Siemensovi Desiroji, ki \u0161e danes vozijo, a gomulke ostajajo trdno zasidrane v spominih vseh, ki so se z njimi sre\u010dali slu\u017ebeno ali zasebno \u2013 in pisec teh vrstic je zagotovo med njimi.<\/p>\n

Zadnja je slu\u017ebeno zapeljala 24. junija 2021 od Ljubljane do Litije in nazaj ter nato \u0161e do Kranja in nazaj.<\/p>\n

\"Gomulka<\/p>\n

Gomulka na postajali\u0161\u010du Ljubljana Stegne leta 2018
\n Foto: Srdjan Cvjetovi\u0107 <\/p>\n

Od zibelke do upokojitve z \u017eeleznico<\/p>\n

Pisane in slikovne spomine na gomulke je zbral dr. Josip Orbani\u0107, strokovnjak za \u017eeleznico in logistiko, publicist in upokojeni visoko\u0161olski u\u010ditelj, ki je v Slovenskih \u017eeleznicah opravil ve\u010d odgovornih funkcij, kot tehni\u010dni direktor pa je med drugim mo\u010dno prispeval k uvedbi sistema njihove kakovosti. Orbani\u0107 je tako poklicno kakor tudi ljubiteljsko brez dvoma eden izmed najve\u010djih poznavalcev \u017eeleznice v Sloveniji in bli\u017enjih dr\u017eavah.<\/p>\n

Odra\u0161\u010dal je v \u017eelezni\u010darski dru\u017eini, o\u010de in oba brata sta bila prav tako \u017eelezni\u010darja, ob istrski progi med Diva\u010do in Puljem, ki je bila v \u010dasu nekdanje skupne dr\u017eave ravno tako v pristojnosti \u017dG Ljubljana. Prav to progo je opisal v eni izmed svojih prvih knjig \u0161e davnega leta 1993 in je nekatere njene skrivnosti in zna\u010dilnosti predstavil tudi nam, ko smo pred petimi leti pripravljali reporta\u017eo s te proge<\/a>, ki letos dopolnjuje svojih 150 let.<\/p>\n

\"Avtor<\/p>\n

Avtor knjige o gomulki je Josip Orbani\u0107, brez dvoma eden od najve\u010djih poznavalcev \u017eeleznic v Sloveniji in regiji, ki je vse poklicno in zasebno \u017eivljenje namenil \u017eeleznicam, o katerih tudi pi\u0161e in objavlja \u017ee ve\u010d kot 30 let.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Od 30 sta ostali samo dve<\/p>\n

Po prvotni nabavi treh tri\u010dlenskih in 12 \u0161tiri\u010dlenskih gomulk je \u017dG Ljubljana v letih 1974 in 1975 nabavilo \u0161e 15 \u0161tiri\u010dlenskih. Od 30 garnitur gomulk, ki so povezovale Slovenijo in ljudi, ki v njej \u017eivijo in so jo obiskovali, sta ostali samo \u0161e dve, \u010de ne \u0161tejemo nekaterih posameznih delov drugih garnitur, ki so jih \u0161e uspeli re\u0161iti.<\/p>\n

\u017dal nobena od njiju ni v ljubljanskem \u017delezni\u0161kem muzeju, \u010deprav so pomemben del slovenske \u017eelezni\u0161ke dedi\u0161\u010dine \u2013 eno izmed njih so prevzeli ljubitelji \u017eeleznic v Ilirski Bistrici, druga pa po\u010diva v Tr\u017ei\u0161\u010du v sevni\u0161ki ob\u010dini na (neelektrificirani) progi med Sevnico in Trebnjem.<\/p>\n

\"Ena<\/p>\n

Ena izmed edinih dveh ohranjenih slovenskih gomulk je v Ilirski Bistrici, kjer zanjo skrbi tamkaj\u0161nje Dru\u0161tvo ljubiteljev \u017eeleznic.
\n Foto: Josip Orbani\u0107 <\/p>\n

Knjiga, ki bo prepre\u010dila neupravi\u010deno pozabo<\/p>\n

\u017de ko so bile gomulke dejavne, so jih vandali \u017eal izmali\u010dili s pretiranimi grafiti, ki prekrivajo njihovo preprostost in eleganco, a \u0161e danes pri vseh, ki so kadarkoli pri\u0161li v stik z njimi, vzbujajo zaslu\u017eeno spo\u0161tovanje. Res je, da niso bile najudobnej\u0161e in da v svojem zrelem obdobju niso bile najsodobnej\u0161i dose\u017eek tehnologije in oblikovanja, a so nas pripeljale v \u0161olo, fakultete, slu\u017ebe, izlete, zabave in \u0161e marsikam \u2013 tudi v neko\u010d ostrih zimah, ko bi kak\u0161ne klasi\u010dne garniture omagale.<\/p>\n

Z njimi smo odra\u0161\u010dali in vedno so bile nekje blizu, zato jih ohranjamo v prijetnem spominu in jim morda kak\u0161ne manj prijetne vo\u017enje ne zamerimo ve\u010d.<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V knjigi je na ve\u010d kot 170 straneh zbrano veliko fotografskega in dokumentarnega gradiva o skoraj \u0161estih desetletjih vo\u017eenj gomulk po Sloveniji in bli\u017enji sose\u0161\u010dini.
\n Foto: Siol.net <\/p>\n

Ikona, ki je po priljubljenosti celo sodobni vlaki ne bodo zlahka premagali<\/p>\n

Na ve\u010d kot 170 straneh besedila ter \u0161tevilnih arhivskih fotografij in dokumentov je Orbani\u0107 celovito zbral vso znanje in izku\u0161nje najrazli\u010dnej\u0161ih udele\u017eencev, ki so se sre\u010devali z gomulkami \u2013 od odlo\u010ditve za nabavo in izbire dobavitelja prek tehni\u010dnega opisa, ozna\u010devanja in organizacije vo\u017eenj do vzdr\u017eevanja, ravnanja z okvarami, predelav in izbolj\u0161av do konca njihove uporabe ter bolj in manj prijetnih spominov nanje.<\/p>\n

Knjiga je obvezno \u010dtivo za vse, ki dobre stare gomulke spo\u0161tujejo, in bo tudi tistim, ki verjamejo, da o gomulkah vedo veliko, zanesljivo prinesla kak\u0161en nov podatek ali obudila spomin na mlaj\u0161e dneve. Danes se sicer (ve\u010dinoma) vozimo z veliko sodobnej\u0161imi in udobnej\u0161imi vlaki, a te\u017eko, da bodo ti ostali tako dolgo na tirih, pa tudi v na\u0161ih spominih in srcih, kot je to uspelo gomulkam.<\/p>\n

\"Gomulka<\/p>\n

Gomulka je na slovenskih tirih potnike zadnji\u010d sprejela konec septembra leta 2021.
\n Foto: Srdjan Cvjetovi\u0107 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V letu, ko ravno te dni zaznamujemo 180 let od prihoda prvega vlaka na Slovensko in 90 let…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":117721,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[2643,33233,33234,9352,59,61,62,37,58,60,38,4511,4499,6767],"class_list":["post-117720","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-dediscina","tag-gomulka","tag-josip-orbanic","tag-knjiga","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-slovenske-zeleznice","tag-vlak","tag-zeleznice"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116703611314550505","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/117720","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=117720"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/117720\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/117721"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=117720"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=117720"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=117720"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}