{"id":117889,"date":"2026-06-06T17:59:08","date_gmt":"2026-06-06T17:59:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/117889\/"},"modified":"2026-06-06T17:59:08","modified_gmt":"2026-06-06T17:59:08","slug":"na-zacetku-so-bili-stirje-na-koncu-je-prezivel-samo-eden","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/117889\/","title":{"rendered":"Na za\u010detku so bili \u0161tirje. Na koncu je pre\u017eivel samo eden."},"content":{"rendered":"

Najprej so bili \u0161tirje: Slovenca Edvard Kardelj in Boris Kidri\u010d, Srb Aleksandar Rankovi\u0107 in \u010crnogorec Milovan \u0110ilas. \u0160tirje mladi komunisti, rojeni med letoma 1909 in 1912, ki so pred drugo svetovno vojno spletli tesno zavezni\u0161tvo z voditeljem Komunisti\u010dne partije Jugoslavije (KPJ) Josipom Brozom Titom, eno generacijo starej\u0161im Hrvatom delno slovenskih korenin.<\/p>\n

Kidri\u010deva zgodnja smrt<\/p>\n

Titu je \u010detverica mladih mo\u017e dala vzdevek Stari. Skupaj z njim so se med drugo svetovno vojno vzpenjali k oblasti in jo po vojni tudi dobili trdno v svoje roke.<\/p>\n

Najprej je iz \u010detverice od\u0161el Kidri\u010d. V slogu kak\u0161nega mitolo\u0161kega tragi\u010dnega junaka je leta 1953 umrl dokaj mlad zaradi krvnega raka, star le 41 let (umrl je dan po rojstnem dnevu). Od \u010detverice je ostala le \u0161e trojica.<\/p>\n

\u0110ilas se zoperstavi Titu<\/p>\n

Sledil je odhod \u0110ilasa \u2013\u00a0za razliko od Kidri\u010da je bila to samo politi\u010dna smrt, ne tudi dejanska. Najprej je bil \u0110ilas vnet stalinist in gore\u010di revolucionar, ki je zagovarjal in spodbujal mno\u017ei\u010dne pomore nasprotnikov revolucije. Po vojni pa se zaradi svojega vihravega in \u010dustvenega zna\u010daja ni mogel otresti revolucionarnega zanosa. Zdaj ga je usmeril proti lastni oblasti: komunistom, ki so se povzpeli na oblast in vladali avtoritarno.<\/p>\n

\"Edvard<\/p>\n

Edvard Kardelj (1910\u20131979) je bil \u017ee od svoje mladosti prepri\u010dan komunist in gore\u010d revolucionar. Za svoje ideje je pred drugo svetovno vojno in med njo pogumno tvegal tudi svoje \u017eivljenje, a po drugi strani ni cenil \u017eivljenja svojih politi\u010dnih sovra\u017enikov. Bil je eden glavnih razpihovalcev dr\u017eavljanske vojne na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Dal je navodila za poboje duhovnikov, intelektualcev, velikih kmetov in njihovih sinov ter nekdanjih jugoslovanskih \u010dastnikov, ki so jih partizani zajeli v enotah va\u0161kih stra\u017e. Nikoli ni ob\u017ealoval povojnih pobojev slovenskih domobrancev. Prav on naj bi po razdoru s Sovjetsko zvezo Goli otok predlagal kot kraj, kamor bi zaprle Stalinove privr\u017eence, t. i. informbirojevce.
\n Foto: Wikimedia Commons <\/p>\n

Najprej je komuniste oziroma komunisti\u010dne funkcionarje na oblasti poimenoval za kasto, nato pa, navdihnjen s Kardeljevem tajnikom Janezom Stanovnikom (ta je namesto pojma kasta predlagal pojem razred), skoval izraz novi razred. \u0110ilasovo udrihanje po partijski eliti je bilo tudi dvoli\u010dno: tudi sam je po vojni \u017eivel v imenitni vili in je kot avtomobilski zanesenjak vedno vozil najnovej\u0161i model chryslerja ali mercedes kabrioleta.<\/p>\n

Pretirane \u0110ilasove graje “novega razreda”?<\/p>\n

Tedanji dopisnik \u0161vicarskega liberalnega \u010dasnika Neue Z\u00fcrcher Zeitung\u00a0(NZZ) je tudi postavil pod vpra\u0161aj \u0110ilasove graje “novega razreda”. “Po pravici povedano, \u017eivljenje teh novih bogata\u0161ev res ni bilo tako zelo razko\u0161no. V Jugoslaviji je bilo takrat komaj dva ducata partijskih voditeljev, ki so \u017eiveli kot bogata\u0161i.”<\/p>\n

Za \u0110ilasa je bilo na koncu usodno, da je namigoval na Titov padec z oblasti. Tito je z \u0110ilasom politi\u010dno obra\u010dunal januarja 1954. \u010crnogorec je izgubil vse politi\u010dne funkcije ter postal prvi in najbolj znani jugoslovanski protikomunisti\u010dni opore\u010dnik oziroma disident. Leta 1957 je v tujini objavil znano in odmevno knjigo Novi razred, v kateri je kasto partijskih mogotcev, tudi jugoslovanskih, razglasil za sovra\u017enika mednarodnega proletariata.<\/p>\n

Dolgoletni spopad med Kardeljem in Rankovi\u0107em<\/p>\n

Po obra\u010dunu z \u0110ilasom sta ostala samo \u0161e Slovenec Kardelj in Srb Rankovi\u0107. Kot najverjetnej\u0161a Titova naslednika sta postala velika tekmeca, ki sta poosebljala dve razli\u010dni smeri v Jugoslaviji: Kardelj je poosebljal ve\u010djo federalizacijo in decentralizacijo zvezne dr\u017eave, Rankovi\u0107, ki je bil vodja zloglasne tajne slu\u017ebe Udbe, pa je stremel k ve\u010dji mo\u010di Beograda in centralizaciji Jugoslavije. Povezovali so ga tudi s srbskim nacionalizmom.<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na fotografiji, posneti septembra 1949, pred odhodom Kardelja v ZDA vidimo poleg njega \u0161e Rankovi\u0107a (1909\u20131983), vplivnega komunista judovskega rodu Mo\u0161e Pijado (1890\u20131957), Djilasa (1911\u20131995) in Kardeljevega sodelavca Ale\u0161a Beblerja (1907\u20131981). Po Titovem politi\u010dnem obra\u010dun z \u0110ilasom leta 1954 se je za\u010del spopad za prevlado med Rankovi\u0107em, ki je bil zagovornik centralizacije dr\u017eave in nasprotnik liberalnih gospodarskih reform, in Kardeljem. Nekaj \u010dasa se je sre\u010da nagibala na stran Rankovi\u0107a, na koncu pa je Tito podprl Kardelja in leta 1966 politi\u010dno obra\u010dunal z Rankovi\u0107em.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Spopad med njima je na koncu dobil Kardelj, ko je pri\u0161lo do politi\u010dnega obra\u010duna z Rankovi\u0107em leta 1966. Tito je dolgo omahoval med obema \u2013\u00a0enkrat je bil bolj navdu\u0161en nad Rankovi\u0107evo centralizacijo, drugi\u010d nad Kardeljevo decentralizacijo zvezne dr\u017eave. Kardeljev pomemben zaveznik je bil Hrvat Vladimir Bakari\u0107.<\/p>\n

Tito se je bal Rankovi\u0107a in srbskega nacionalizma\u00a0<\/p>\n

Odlo\u010dili\u00a0sta dve stvari: prva je bila, da se je Tito osebno bolj bal organizacijsko sposobnega Rankovi\u0107a, ki je imel zaradi nadzora nad Udbo veliko informacij, kot u\u010denjaka in teoretika Kardelja. Druga pa je bila povezana s tem, da se je Tito bolj bal srbskega nacionalizma kot Kardeljevega slovenskega nacionalizma.<\/p>\n

Tito je bil prepri\u010dan, da lahko Jugoslavijo prej uni\u010di srbski nacionalizem, torej nacionalizem najbolj \u0161tevilnega naroda, kot nacionalizmi manj\u0161ih narodov \u2013 Slovencev ali Hrvatov.<\/p>\n

Kardeljeva zahteva po razbitju Jugoslavije<\/p>\n

Kardeljev odnos do Jugoslavije je bil ve\u010dplasten in zapleten. Rojen je bil leta 1910, torej \u0161e v Habsbur\u0161ki monarhiji oziroma stari Avstriji. Star je bil osem let, ko je nastala ju\u017enoslovanska dr\u017eava, zato je bil starej\u0161i od njenega nastanka \u2013 in jo morda prav zato nikoli ni imel za nekaj samoumevnega ali ve\u010dnega.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Kardelj je revolucionar, ki daje vtis u\u010denjaka. Majhen in debelu\u0161en, videti je kot u\u010ditelj. Ta vtis \u0161e poudarjajo o\u010dala brez okvirja. Oble\u010den je preprosto, v staromodno dvodelno obleko. \u0160e vedno ima goste \u010drne lase in br\u010dice, pravokotno rezane v tipi\u010dnem balkanskem slogu. Kot govornik nima zagona, preve\u010d \u0161olski je, da bi navdu\u0161eval mno\u017eice. Toda vsak njegov govor pozorno spremljajo, saj je glasnik novih smernic in razvoja.” Tako je o Kardelju leta 1960 pisal New York Times (NYT) v \u010dlanku z naslovom Na \u010drnem spisku Kremlja: Edvard Kardelj. NYT je tudi pisal, da Sovjeti in Kitajci vidijo Kardelja kot odpadnika od komunizma in izdajalca. Na fotografiji iz leta 1955 vidimo Kardelja (takrat je bil podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade) v Londonu na obisku pri tedanjem britanskem konservativnem premierju Anthonyju Ednu.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Kot mlad komunist je v skladu s cilji Kominterne zagovarjal razbitje Jugoslavije. \u0160e septembra 1934 je na konferenci pokrajinskega komiteja partije v Gori\u010danah imel referat, v katerem je zahteval razbitje Jugoslavije in popolno odcepitev od nje.<\/p>\n

Kardelj spremeni odnos do Jugoslavije po vzponu nacizma<\/p>\n

Pozneje se je od tega stali\u0161\u010da oddaljil in se sprijaznil z obstojem Jugoslavije. Leta 1971 je hrva\u0161kemu zgodovinarju Du\u0161anu Biland\u017ei\u0107u pojasnil, da so komunisti opustili razbitje Jugoslavije, ker se je v 30. letih pojavila nacisti\u010dna nevarnost.<\/p>\n

Kardelj je kot prepri\u010dan marksist in komunist imel Jugoslavijo zgolj za produkt epohe imperializma, za projekt in diktat velikih sil, zmagovalk po prvi svetovni vojni.<\/p>\n

Kardelj ni verjel v dolgoro\u010dni obstoj Jugoslavije<\/p>\n

Kardelj ni verjel v dolgoro\u010dni obstoj Jugoslavije, menil je, da je prehodna tvorba in da je imela Kominterna prav, ko jo je hotela razbiti. Prepri\u010dan je bil, da bo razpadla, ko bo v Evropi popolnoma zavladal socializem. Takrat se bodo pojavile nove integracije.<\/p>\n

\"Kardelj<\/p>\n

Kardelj je glede meje z Italijo leta 1944 dejal, “da bo na\u0161e, kar bo ostalo v rokah na\u0161e vojske”. Vladimir Dedijer pravi, da je prav Kardelj predlagal Titu, naj se 4. armada jugoslovanske vojske ne zaplete v boje za osvoboditev Reke, ampak naj gre \u010dim prej proti Trstu, da bi prehiteli zahodne zaveznike. 4. armada je zaob\u0161la Reko (ta je bila osvobojena 3. maja) in 1. maja pri\u0161la do Trsta (na fotografiji tanki 4. armade, ki vozijo proti Trstu), a po mnenju Kardelja dva dni prepozno, ker so britanske sile (Novozelandci) pri\u0161li do Trsta 2. maja. Kardelj je bil prepri\u010dan, da bi morala 4. armada priti do So\u010de in tam podreti mostove, da Novozelandci ne bi mogli priti v Trst. Kardelj je bil prepri\u010dan, da bi tako dobili Trst. Je pa Kardeljevo prepri\u010devanja Tita o \u010dimprej\u0161njem naskoku na Trst na koncu najverjetneje prinesla Sloveniji izhod na morje.
\n Foto: Wikimedia Commons <\/p>\n

Kardelj je leta 1958 srbskemu pisatelju, zagovorniku ve\u010dje centralizacije in poenotenja dr\u017eave (leta 1961 je celo predlagal odpravo republik) Dobricu \u0106osi\u0107u\u00a0neko\u010d dejal, da je jugoslovanstvo dr\u017eavna ideologija, dokler Jugoslavijo ogro\u017ea sovjetska agresija. Ko bo ta minila, bo pri\u0161lo do politi\u010dne preobrazbe.<\/p>\n

Kardelj: Slovenci smo\u00a0bli\u017eji\u00a0Dunaju in Parizu kot Beogradu<\/p>\n

Narodi Jugoslavije bodo po Kardelju\u00a0potem svobodno odlo\u010dali, s kom bodo imeli interes \u017eiveti: “Tako bomo mi Slovenci z Avstrijci in Italijani, vi Srbi\u00a0pa razumljivo z Bolgari ali pravoslavnimi narodi, ki so vam zgodovinsko bli\u017eji.”<\/p>\n

Leta 1961 je Kardelj \u0106osi\u0107u tudi dejal, da je za Slovence Jugoslavija sprejemljiva samo kot politi\u010dni koncept. “Povsem to\u010dno je, da smo Slovenci bli\u017eji vsem evropskim kulturam kot Srbom, bli\u017eji Dunaju in Parizu kot Beogradu. Bli\u017eji vsaki evropski kulturi kot srbski in hrva\u0161ki. (\u2026) Ko vi Srbi govorite o jugoslovanstvu, vedno mislite na svojo dr\u017eavo, v kateri ste vode\u010di narod.”<\/p>\n

Srbski o\u010ditki na ra\u010dun Slovencev<\/p>\n

\u0106osi\u0107 je bil kot srbski nacionalist zelo kriti\u010den do Slovencev. Po obisku Ljubljane spomladi 1958 je zapisal, da je v Sloveniji zelo prisoten separatizem: “Vsi po vrsti (Slovenci, op. p.) izra\u017eajo prezir do FLRJ (Federativne ljudske republike Jugoslavije, op. p.), do Srbije, do vseh narodov, ki jim jemljejo ‘vi\u0161ek nacionalnega dohodka’. ‘Ko bi bila Slovenija sama, bi bila Eldorado,’ tako govore. To je \u0161ovinizem\u00a0ogromnih razse\u017enosti. Prezirajo srbski jezik, verujejo, da imajo najbogatej\u0161o kulturo, \u010dutijo se ogro\u017eene in oropane, prevarane.”<\/p>\n

\"Kardelj<\/p>\n

Kardelj je med jugoslovanskimi partijskimi veljaki veljal za prozahodno ter protirusko oziroma protisovjetsko usmerjenega politika. Sovjeti so mu tudi po izbolj\u0161anju odnosov med dr\u017eavama po Stalinovi smrti o\u010ditali, da je odpadnik od komunizma in da je v resnici socialdemokrat. Kardelj je leta 1949, ko je obiskal ZDA, v ameri\u0161kih tovarnah menda videl slogan, namenjen delavcem v tovarnah, da se ne smejo nikoli zaljubiti v svoj izdelek, ampak si morajo vedno izmi\u0161ljati nov in bolj\u0161i izdelek. To naj bi predelal v svoj slogan: “Ni\u010d, kar je bilo ustvarjenega, ne sme biti tako sveto, da bi ne moglo biti prese\u017eeno …” Na fotografiji, posneti leta 1977, vidimo Kardelja v ameri\u0161kem kongresu. Desno od njega je takratni senator Joe Biden, poznej\u0161i podpredsednik in predsednik ZDA.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Podobno protislovensko je leta 1971 govoril tedanji\u00a0predsednik srbske skup\u0161\u010dine Dra\u017ea Markovi\u0107 na eni od konferenc Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ). Ko je Kardelj zahteval uvedbo sloven\u0161\u010dine kot jezika poveljevanja v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) poleg srbohrva\u0161\u010dine, se je Markovi\u0107 razjezil: “Slovenci ho\u010dete, da vam Srbi \u010duvajo meje, da se bo Slovenija bogatila v skupnem jugoslovanskem trgu.”<\/p>\n

Tito: Kardelj je v resnici tudi slovenski\u00a0nacionalist<\/p>\n

Na jugu Jugoslavije so Kardelju \u0161tevilni visoki pripadniki oblasti o\u010ditali, da je nacionalist. Tako je Tito neko\u010d rekel svojemu tedanjemu tajniku Jo\u017eetu Smoletu: “Ko ga malo bolj potipa\u0161 pod ko\u017eo, pride tudi iz njega na dan slovenski nacionalizem.”<\/p>\n

Podobno je menil tudi srbski partizanski vojskovodja Ko\u010da Popovi\u0107. Trdil je, da je bil Kardelj nacionalist, ki pa je nasprotoval nacionalizmu svojih rojakov, \u010de se je pojavljal ob napa\u010dnih trenutkih, na napa\u010den na\u010din in brez njegovega blagoslova.<\/p>\n

Jeza Srbov zaradi Kardeljeve ustave iz leta 1974<\/p>\n

Po Kardeljevi smrti pa je Popovi\u0107 \u0161e zapisal, da ni bilo ve\u010djega nacionalista in separatista od Kardelja ter da je pred smrtjo povzro\u010dil jugoslovanskim narodom mnogo zla.<\/p>\n

\"Kardelj<\/p>\n

Kardelj je eden od slovenskih politikov, katerih priimek se za\u010dne s \u010drko k in so imeli pomemben vpliv v slovenski zgodovini: Janez Evagelist Krek, Anton Koro\u0161ec (na fotografiji), Franc Kulovec, Boris Kidri\u010d, Boris Kraigher, Stane Kav\u010di\u010d, Milan Ku\u010dan … Kardelj je bil slovenski politik \u0161tevilka ena kar 34 let, od leta 1945 do smrti leta 1979. Njegova dejanja so tako vtisnila mo\u010dan pe\u010dat v slovensko zgodovino. Nih\u010de ga pri tem do zdaj \u0161e ni prekosil, Koro\u0161ec je bil npr. glavni slovenski politik med letoma 1917 in 1940, torej 23 let (a je za razliko od Kardelja, ki je vladal v partijski diktaturi, moral za oblast tekmovati na volitvah, ki so bile v stari Jugoslaviji vsaj med letoma 1920 in 1928 demokrati\u010dne). Zanimivo je, da je Koro\u0161ec v strahu pred Italijo zagovarjal zdru\u017eitev Jugoslavije in Bolgarije, Kardelj pa je Vladimirju Dedijerju leta 1945 dejal, da je proti vklju\u010ditvi Bolgarije in Albanije v jugoslovansko federacijo oziroma proti temu, da bi v dr\u017eavo vlekli \u0161e ve\u010d revnih. “Meni bi bilo dosti ljub\u0161e, \u010de bi stopili v federacijo s \u0160vico ali \u0160vedsko kot z Albanijo in Bolgarijo.”
\n Foto: Bundesarchiv\/commons.wikimedia.org <\/p>\n

Ost kritik Srbov\u00a0je seveda uperjena v zvezno jugoslovansko ustavo iz leta 1974, ki je bila skoraj\u00a0avtorsko delo Kardelja (Kardelj je sodeloval pri vseh ustavah povojne\u00a0Jugoslavije).<\/p>\n

Kardelj razrahlja Jugoslavijo in jo spremeni v nekak\u0161no konfederacijo<\/p>\n

\u017de ustavi iz leta 1946 in 1963 (ne pa tudi ustavni zakon iz leta 1953) sta po sovjetskem vzoru omenjali\u00a0pravico vsakega jugoslovanskega naroda do samoodlo\u010dbe, vklju\u010dno s pravico do odcepitve. Ustava iz leta 1974 je to pravico ohranila ter zvezno dr\u017eavo \u0161e bolj decentralizirala, tako da je imela \u017ee dejanske oblike konfederacije.<\/p>\n

Jugoslavija\u00a0je bila tako zveza republik, ki so bile dejansko \u017ee skoraj dr\u017eave. To seveda Srbom in zagovornikom centralizacije ni bilo v\u0161e\u010d. \u0160e posebej je bil\u00a0za Srbe bole\u010d\u00a0dvig pristojnosti obeh avtonomnih pokrajin v okviru Srbije \u2013\u00a0Kosova in Vojvodine. Kosovo in Vojvodina nista imeli pravice do odcepitve, jima pa je ustava iz leta 1974 tako kot republikam dala pravico veta pri pomembnih vpra\u0161anjih.<\/p>\n

Srbi prepri\u010dani, da je Kardeljeva ustava razlog za razpad Jugoslavije<\/p>\n

Za \u0161tevilne Srbe je bila in je \u0161e ustava iz leta 1974 razlog za propad Jugoslavije. \u017de ve\u010dkrat omenjeni pisatelj \u0106osi\u0107 je zapisal: “Ustava je vzpostavila protisrbsko in protijugoslovansko Jugoslavijo, ideolo\u0161ko skicirano\u00a0v Kominterni leta 1928. Broz in Kardelj sta ‘delegata’\u00a0Kominterne, ki sta ustvarila ustavnopravne pogoje za \u00a0razbitje Jugoslavije.”<\/p>\n

\"Kardelj<\/p>\n

Kardelj (njegov priimek naj bi bil italijanskega izvora, izpeljan iz besede cardellino, li\u0161\u010dek po slovensko) je veljal za politika, ki dela dolgoro\u010dno, vztrajno in potrpe\u017eljivo. Tako je tudi na koncu premagal Rankovi\u0107a. Njegov zaveznik, pozneje pa nasprotnik Stane Kav\u010di\u010d (na fotografiji) je ob Kardeljevi smrti v svoj dnevnik zapisal: “Znal je dolgoro\u010dno dobivati bitke in \u017eilavo prena\u0161ati poraze.” Kardelj je politi\u010dno obra\u010dunal s Kav\u010di\u010dem in njegovimi partijskimi liberalci na za\u010detku 70. let, ker ga je Kav\u010di\u010d politi\u010dno ogro\u017eal. Pri tem so Kardeljevi privr\u017eenci Kav\u010di\u010du in njegovim o\u010ditali iste stvari (npr. uvajanje kapitalizma), kot so jih pred tem Kardelju o\u010ditali Rankovi\u0107evi privr\u017eenci. V istem \u010dasu sta Kardelj in Tito obra\u010dunala tudi s srbskimi partijskimi liberalci, \u0161e prej pa s hrva\u0161kim partijskim vodstvom.
\n Foto: Wikimedia Commons <\/p>\n

Vpra\u0161anje je, koliko je ta decentralizacija in konfederalizacija Jugoslavije (ki je bila po imenu \u0161e vedno le federacija)\u00a0zgolj Kardeljevo delo in koliko se je z njo strinjal tudi Tito.<\/p>\n

Je Kardelj pretental Tita ali sta na\u010drtno skupaj razrahljala Jugoslavijo?<\/p>\n

Druga\u010de povedano, sta oba zavestno in na\u010drtno razrahljala Jugoslavijo ter oslabila Srbijo, ali pa je bil Kardelj premeten manipulator, ki je naivnega Tita pridobil za usodne ustavne spremembe tako, da je v ustavo zapisal, da je Titov polo\u017eaj predsednika dr\u017eave \u010dasovno neomejen \u2013 torej, da bo Tito vladal do svoje smrti.<\/p>\n

Tito naj bi bil jugoslovansko usmerjen, \u010deprav nekateri trdijo, da je bil tudi protisrbsko usmerjen oziroma se je bal Srbov. Makedonski partijec Lazar Koli\u0161evski naj bi tako neko\u010d dejal \u0106osi\u0107u, da globoko dvomi o Titovem jugoslovanstvu ter da Kardelj govori o jugoslovanstvu\u00a0to, kar Tito misli.<\/p>\n

Slabi osebni odnosi med Kardeljem in Titom<\/p>\n

Tito, ki je bil nesporni vodja komunisti\u010dne Jugoslavije od za\u010detka do svoje smrti, in 18 let mlaj\u0161i Kardelj sta bila tesna politi\u010dna sodelavca, a bi ju te\u017eko opisali kot prijatelja. \u0160e posebej, ker so bili napeti tudi odnosi med zakoncema Kardelj in Titovo \u017eeno Jovanko. Zlasti se nista mogli videti Jovanka in Pepca Kardelj, ki je imela Titovo \u017eeno za neumnico.<\/p>\n

\"Tito<\/p>\n

Tito in Kardelj (na fotografiji ju vidimo leta 1961 med konferenco gibanja Neuvr\u0161\u010denih v Beogradu) sta desetletja tesno sodelovala, \u010deprav se menda osebno nista prena\u0161ala. Je pa na koncu Tito sredi 60. let podprl Kardelja v boju proti Rankovi\u0107u, leta 1969 podprl zamisel o ustanovitvi teritorialne obrambe po \u0161vicarskem zgledu (Tito je omahoval, a ga je Kardelj prepri\u010dal) in dal zeleno lu\u010d za Kardeljevo ustavo iz leta 1974, ki jo imajo Srbi za vzrok propada Jugoslavije. Kardelj naj bi Tita v ustavne spremembe, ki so uvajale konfederalizem v jugoslovansko zvezno dr\u017eavo, privolil, ker mu je Kardeljeva ustava dala dosmrtni polo\u017eaj predsednika.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Pepca Kardelj je bila \u00a0po nesre\u010dnem lovu na divje svinje v Sremu leta, ko je neki srbski politik iz Vojvodine po nerodnosti s \u0161ibrovko obstrelil njenega mo\u017ea, trdno prepri\u010dana, da jih ho\u010de Tito pobiti. To so bila leta, ko je bil Tito bolj naklonjen Rankovi\u0107u.<\/p>\n

Je Kardelj v resnici sovra\u017eil Tita?<\/p>\n

Kardelj, ki je menil, da je Tito naro\u010dil atentat nanj, je imel eno od \u0161iber, ki se je odbila od drevesa in ga zadela, v desnem delu vratne hrbtenice, le milimeter od malih mo\u017eganov. Tam\u00a0je ostala do njegove smrti, ker bi bila operacija preve\u010d tvegana.<\/p>\n

Kardeljev sin Borut je pred svojo smrtjo (storil je samomor na silvestrsko no\u010d v Kardeljevi ljubljanski vili) Jerneju Vilfanu dejal: “Ti ne ve\u0161, kako moj o\u010de sovra\u017ei Tita.”<\/p>\n

Glavna vira za \u010dlanek:<\/p>\n

Jo\u017ee Pirjevec, Kardelj: Utopi\u010dni socialist na oblasti, Ljubljana 2026.<\/p>\n

Iz knjige je povzeta velika ve\u010dina navedkov (Kardelja, \u0106osi\u0107a, Tita, Kav\u010di\u010da, Biland\u017ei\u0107a\u00a0 …). Povzet je tudi podatek, kdo je navdihnil \u0110ilasa za skovanje pojma novi razred. Povzeta so med drugim tudi stali\u0161\u010da Kardelja o Jugoslaviji in njeni prihodnosti ter o odnosu med Titom in Kardeljem.<\/p>\n

Marie-Janin Calic, Tito: Ve\u010dni partizan, Ljubljana 2024.<\/p>\n

Iz knjige je povzeto pisanje NZZ o \u0110ilasu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Najprej so bili \u0161tirje: Slovenca Edvard Kardelj in Boris Kidri\u010d, Srb Aleksandar Rankovi\u0107 in \u010crnogorec Milovan \u0110ilas. \u0160tirje…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":117890,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[33261,21960,33257,1182,33259,2066,15915,33258,33262,37,60,38,20596,11748,64,33260,63,1130],"class_list":["post-117889","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-aleksandar-rankovic","tag-boris-kidric","tag-edvard-kardelj","tag-josip-broz-tito","tag-jovanka-broz","tag-jugoslavija","tag-komunizem","tag-milovan-dilas","tag-nikita-hruscov","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sovjetska-zveza","tag-stalin","tag-svet","tag-teritorialna-obramba","tag-world","tag-zgodovina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116704468460879960","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/117889","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=117889"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/117889\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/117890"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=117889"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=117889"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=117889"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}