{"id":118011,"date":"2026-06-06T21:41:13","date_gmt":"2026-06-06T21:41:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/118011\/"},"modified":"2026-06-06T21:41:13","modified_gmt":"2026-06-06T21:41:13","slug":"imam-najlepso-sluzbo-na-svetu-zivim-pa-v-nebesih-v-vipavsko-dolino-na-njoke-in-vino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/118011\/","title":{"rendered":"\u00bbImam najlep\u0161o slu\u017ebo na svetu, \u017eivim pa v nebesih.\u00ab V Vipavsko dolino na njoke in vino"},"content":{"rendered":"

\u00bbTo je najve\u010dji vinski dogodek v Vipavski dolini,\u00ab je pripomnil vinar Janko Tro\u0161t iz Podnanosa, ko je obiskovalcem festivala Okusi Vipavske v kozarce natakal rujno kapljico. Iz svoje velbane kleti, znane pod imenom Vidus, je za to prilo\u017enost prinesel paleto belih in nekaj rde\u010dih vin. Dru\u0161\u010dina, ki se je zbirala okrog njegove mize, je bila \u017eivahno radovedna. Nazdravljala je zdaj z enim, zdaj z drugim vinom. Ve\u010dinoma pa z belimi, ki imajo v Vipavski dolini primat. Sredi najlep\u0161ih pomladnih dni jih vinarji od Kromberka do Podnanosa \u017ee skoraj dvajset let prinesejo v \u0161ir\u0161o poku\u0161njo, gostinci in kmetje pa dru\u017eenju dodajo \u0161e kulinari\u010dni pridih. Festival Okusi Vipavske je tako \u017ee desetletja eden najve\u010djih poklonov vinu in kulinariki Vipavske doline.<\/p>\n

\"Okusi<\/p>\n

\/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

Letos so lahko obiskovalci oku\u0161ali ve\u010d kot 140 vin 37 vinarjev in pokukali v raznolikost vipavske vinske scene, ki sega od avtohtonih sort, kot so pinela, zelen in klarnica, do rebule, sauvignona, malvazije, la\u0161kega rizlinga, chardonnayja, merlota \u2026<\/p>\n

Letos so lahko obiskovalci Okusov Vipavske oku\u0161ali ve\u010d kot 140 vin 37 vinarjev in pokukali v raznolikost vipavske vinske scene, ki sega od avtohtonih sort do svetovnih klasikov.<\/p>\n

V hladu zidov vipavskega dvorca Lanthieri je bilo vro\u010de petkovo popoldne znosnej\u0161e. Kljub temu so vinarju Tro\u0161tu po \u010delu tekle potne kaplje. Vsakemu obiskovalcu posebej je posku\u0161al nameniti kar \u010dim ve\u010d pozornosti. Njegovi vinogradi na strmih pobo\u010djih ob potoku Pasji rep so eni zadnjih na skrajnem repu Vipavske doline. \u00bbVinogradi v Pasjem repu so primerni za nekoliko bolj posebne ljudi, za take, ki jim ni te\u017eko ure in ure stati v strmini. V\u010dasih se na koncu dneva vpra\u0161amo, kaj smo hudega naredili temu svetu,\u00ab se je posmejal, a \u017ee v naslednjem stavku nehal tarnati. \u00bbV resnici imam najlep\u0161o slu\u017ebo na svetu, \u017eivim pa v nebesih,\u00ab je dodal. Ko goste povabi v svojo klet, jim v kozarec vedno najprej nato\u010di kralja belih vin vipavske doline \u2013 avtohtoni zelen. \u00bbTo je vino, ki ga lahko pije\u0161 samo v Vipavski dolini, sadimo ga na najbolj\u0161e lege in je nekaj posebnega v vinskem svetu,\u00ab je pristavil.<\/p>\n

Zelen \u2013 kralj belih vin\u00a0Vipavske doline<\/p>\n

O zelenu bi se lahko z marsikaterim vinarjem pogovarjali ure in ure. Domen Ferjan\u010di\u010d, sedma generacija vinarjev Ferjan\u010di\u010deve doma\u010dije na Planini, je eden od njih. \u00bbTo je posebno vino, na\u0161a avtohtona sorta, na katero smo zelo ponosni. Pisec prve slovenske knjige o vinogradni\u0161tvu Matija Vertovec ga opisuje kot vino s posebnim \u017elahtnim duhom, torej posebnim vonjem. V\u010dasih je tukaj veljalo za presti\u017eno vino, ki so ga grofje stregli svojim gostom. Dru\u017ebena elita je pred 300 leti tukaj pila zelen. Ima torej svetlo zgodovino in naj bo \u0161e prihodnost taka,\u00ab se je pridu\u0161al. Nekateri vinarji zelen macerirajo, v kleti Ferjan\u010di\u010devih pa ga od nekdaj pridelujejo zgolj v sve\u017ei obliki. Ko so ga gostje spra\u0161evali, s kak\u0161no hrano se najbolje spaja, jim je predlagal blage kro\u017enike: hladne predjedi in ribe. Ali pa kar tako, kozar\u010dek za u\u017eitek.<\/p>\n

\"Okusi<\/p>\n

Domen Ferjan\u010di\u010d (levo) je sedma generacija vinarjev Ferjan\u010di\u010deve doma\u010dije na Planini.\u00a0\/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

Ko smo \u017ee omenili hrano \u2026 Ob kamnitem mosti\u010dku \u010dez reko Vipavo, v slovenskih Benetkah, se je tudi jedlo. Aleksander Mladovan iz Gostilne Termika v spodnji Vipavski dolini je v vreli vodi kuhal gori\u0161ke njoke. Te so gori\u0161ki gostinci v preteklem letu, ko je Nova Gorica nosila naziv evropske prestolnice kulture, znova dvignili na piedestal ter jih vrnili v gostilne in restavracije. In sicer v nekoliko posodobljeni podobi, saj so v krompirjevo testo za\u010deli dodajati na tolminskem maslu prepra\u017een \u017eajbelj. Ob za\u0161\u010diti ni\u010desar niso prepustili naklju\u010dju, tekstura in trdota njoka morata biti ravno prav\u0161nji, krompir zanje mora biti \u010dim bolj \u0161krobnat, \u0161tejeta tudi njegova dol\u017eina in \u0161irina. \u00bbDolgi so dva centimetra, \u0161iroki pa centimeter in pol,\u00ab je prikimal kuharski mojster, medtem ko jih je \u017ee pobiral iz kropa. Postregel jih je z brancinom, ki ga je popra\u017eil na \u010desnu, dodal nekaj \u010de\u0161njevih paradi\u017enikov in potresel s peter\u0161iljem.<\/p>\n

\"Okusi<\/p>\n

Aleksander Mladovan iz Gostilne Termika v spodnji Vipavski dolini je v vreli vodi kuhal gori\u0161ke njoke.\u00a0\/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

Nekaj stojnic naprej sta Maja in Martin Vi\u017eintin s kmetije Ronki v Prva\u010dini na mizo postavila zaboj z vipavskimi \u010de\u0161njami. Zatrdila sta, da je bila letina kar dobra, to\u010da jih je zaob\u0161la, pretiran de\u017e tudi. Njihova kmetija se v osnovi ukvarja s pridelavo olj\u010dnega olja, a ko sta za\u010dela na\u0161tevati \u0161e vso drugo ponudbo, se je zdelo, da mora imeti dan v Prva\u010dini 26 ur. Navaden tropinovec, zeli\u0161\u010dni tropinovec, \u017eganje iz \u010de\u0161enj, likerji, \u0161parglji, pikantne omake, sadje, zelenjava \u2026 Zadaj sta imela ogromno ko\u0161aro s hlebci sve\u017eega doma\u010dega kruha, ki ga na kmetiji pe\u010dejo v kru\u0161ni pe\u010di. \u00bbPravi hit je,\u00ab je prikimal pek, \u00bbza veliko no\u010d sem ga spekel skoraj 400 kilogramov, nabralo se je za 23 ur neprekinjene peke.\u00ab Zaupal nam je samo za\u010detni del recepta zanj, in sicer, da mora imeti \u010dlovek pri peki precej trdno voljo, da vstane sredi no\u010di in pravo\u010dasno zakuri pe\u010d.<\/p>\n

\"Okusi<\/p>\n

Maja in Martin Vi\u017eintin s kmetije Ronki v Prva\u010dini sta na mizo postavila zaboj z vipavskimi \u010de\u0161njami in doma\u010d kruh.\u00a0\/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

Vino, ki ne potrebuje odvetnika<\/p>\n

Vrnimo se za hip k vinu in za hladne, ve\u010d kot 350 let stare zidove dvorca. Sommelier in vodja posestva Guerila Martin Gruzovin je goste ravno postregel s pinelo, vinom \u0161e ene avtohtone vipavske sorte trte. \u00bbPrvi zapisi o pineli segajo v 16. stoletje, takrat je bila posajena na \u0161ir\u0161em prostorju, uspevala je tudi v Furlaniji – Julijski krajini vse tja do Padove. V 18. in 19. stoletju pa je iz teh krajev izginila in se ohranila samo v Vipavski dolini. Trenutno raste na 64 hektarjih povr\u0161in, rada ima vi\u0161je, nekoliko bolj suhe in prevetrene lege. Njen dom so Planina nad Ajdov\u0161\u010dino in okoli\u0161ki gri\u010di,\u00ab je na\u0161teval. Guerila kakopak domuje na Planini. V njihovi kleti pinelo pridelujejo na dva na\u010dina, eno kot povsem sve\u017eo, za drugo pa grozdje oberejo ro\u010dno v enem njihovih najstarej\u0161ih vinogradov in ga pustijo odle\u017eati v hrastovih sodih. So eni redkih biodinami\u010dnih vinogradnikov v Vipavski dolini, in kot pravi Grizovin, se trudijo pridelovati v\u0161e\u010dna in dobra vina, ki ne potrebujejo odvetnika ter se za mizo lahko zagovarjajo sama.<\/p>\n

\"Okusi<\/p>\n

Eni redkih, ki v Vipavski dolini \u0161e pridelujejo klarnico, so Cigojevi iz \u010crni\u010d.\u00a0\/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

Med \u0161iroko ponudbo vin je bilo med stojnicami nekoliko te\u017eje najti po\u017eirek klarnice, \u0161e ene avtohtone vipavske bele sorte, samosevko, ki so jo na\u0161li na zara\u0161\u010denem vrtu neke gospe Klare v Dornberku in se je raz\u0161irila po celotni Vipavski dolini. Stregli so jo na stojnici Cigojevih iz \u010crni\u010d. \u00bbTo je stara sorta, ki je dobro odporna proti boleznim in zelo obilno rodi, tudi po 25 kilogramov grozdja na trto. Mi danes na trti pu\u0161\u010damo samo \u0161tiri grozde in tako posku\u0161amo iz tega narediti malo bolj\u0161e vino. Ker ima zelo debelo jagodno ko\u017eico, je sorta primerna za maceracijo,\u00ab je razlo\u017eil Miha Cigoj in proti svetlobi pokazal njeno polno rumeno barvo. Danes jo v vinogradih prideluje \u0161e pet vipavskih vinogradnikov. Cigojevi so sicer skorajda bolj kot po vinu poznani po svojih suhomesnatih izdelkih, \u0161e enem paradnem konju vipavske kulinarike. Doma\u010di \u0161alami, pancete, vratovina, pr\u0161ut, predvsem pa meso mangulic, pra\u0161i\u010dev stare balkanske pasme, ki se kar topi v ustih. Skrivnost mesa? Morda celo studen\u010dnica, ki izvira na njihovem posestvu in je imajo pra\u0161i\u010di v izobilju.<\/p>\n

Pa\u0161takrema in rigatoni<\/p>\n

Doma\u010d pr\u0161ut se je zna\u0161el tudi v kruhu, ki ga zadnji dve leti pe\u010dejo v Rustjevi hi\u0161i kruha v Ajdov\u0161\u010dini. \u00bbFoka\u010de, hlebci, kruh z dro\u017emi, \u017eemljice z najrazli\u010dnej\u0161imi dodatki, na\u0161e doma\u010de pa\u0161takreme,\u00ab je na\u0161tevala Ema Kodelja. Pa\u0161takrema? \u00bbPodobno kot kremna rezina, le da je brez plasti smetane,\u00ab je pokazala na vitrino, kjer so se hladile v primerjavi z blejskimi krem\u0161nitami veliko bolj obvladljive rezine. Na naslednji stojnici je v loncu vrela Mlinotestova pa\u0161ta, brez katere v Vipavski dolini ne gre. Ko nas je zanimalo, katera vrsta pa\u0161te je v Vipavski dolini najbolj priljubljena, se je kuhar Kristijan Mileti\u010d odlo\u010dil za rigatone. Na drugo mesto je postavil \u0161pagete. \u00bbSmo blizu Italije in verjetno se\u017ee vpliv preprostih testenin tudi k nam \u010dez mejo. Podobno je z omakami, najraje imamo preproste paradi\u017enikove omake,\u00ab je razkril. Sam je ta dan rigatone obiskovalcem ponudil s paradi\u017enikovo omako z dodatkom sira, krutoni in listom bazilike, ki je naredil piko na i.<\/p>\n

\"Okusi<\/p>\n

Ema Kodelja in David Bajc iz Rustjeve hi\u0161e kruha\u00a0\/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

Med obiskovalci sta se pome\u0161ali \u0161tudentki vinarstva in vinogradni\u0161tva. Ana Milovanovi\u0107 iz Srbije in Ena \u0110uri\u0107 iz Bosne trenutno zaklju\u010dujeta drugi letnik \u0161tudija. Kot pravita, Vipavo in vipavske vinarje \u017ee dobro poznata. \u00bbNimam enega favorita med vipavskimi vini, imam pa favorita pri vsakem od vinarjev, ki sem jih doslej imela prilo\u017enost spoznati,\u00ab je pripovedovala Ena. \u00bb\u017de od otro\u0161tva sanjam o svojih vinogradih in svoji vinski kleti,\u00ab je dodala Ana, ko smo jo vpra\u0161ali, kako to, da se je odlo\u010dila za \u0161tudij vinarstva. Obe sta pohvalili dogodek in se veselili nadaljevanja ve\u010dera.<\/p>\n

\"Okusi<\/p>\n

Ana Milovanovi\u0107 iz Srbije in Ena \u0110uri\u0107 iz Bosne trenutno zaklju\u010dujeta drugi letnik \u0161tudija. Kot pravita, Vipavo in vipavske vinarje \u017ee dobro poznata.\u00a0\/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

Vino iz opu\u0161\u010denih vinogradov<\/p>\n

Vina, ki jih je pre\u0161erne volje gostom natakala v kozarec Nata\u0161a \u0160uligoj Bi\u010da, nekdaj gonilna sila O\u0161terije \u017dogica, so imela za sabo verjetno eno najbolj nenavadnih zgodb. Vina Uou so namre\u010d narejena iz grozdja opu\u0161\u010denih vinogradov.<\/p>\n

\"Okusi<\/p>\n

Vina Uou, ki jih je pre\u0161erne volje gostom natakala v kozarec Nata\u0161a \u0160uligoj Bi\u010da, so narejena iz grozdja opu\u0161\u010denih vinogradov.\u00a0\/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

\u00bbZa tem vinom sta srce in ljubezen do vina. Prijatelj Marinko Pintar se je neko\u010d vozil po Vipavski dolini, videl zapu\u0161\u010dene trte, ob katerih ga je zabolelo srce, in stopil do lastnice. Sama jih ni mogla ve\u010d obdelovati, naslednikov ni imela in tako se je za\u010dela zgodba re\u0161evanja vinogradov, ki bi sicer propadli. Pridru\u017eili smo se mu prijatelji in ustanovili konzorcij opu\u0161\u010denih vinogradov. Danes je teh opu\u0161\u010denih vinogradov na \u017ealost \u017ee preve\u010d, da bi lahko re\u0161evali vse. Res se morda \u010dudno sli\u0161i, da imamo v Vipavski dolini opu\u0161\u010dene vinograde, a to je trpka in \u017ealostna resnica,\u00ab je skomignila. V steklenicah na mizi se je svetilo kot zlatorumeno vino, v enih rebula, v drugih malvazija. \u00bbPridelano je na star na\u010din, ki pu\u0161\u010da sladkorjem in kislinam, da delo opravijo po svoje. A to vseeno niso vina s staro du\u0161o, so \u0161e kako \u017eiva in razigrana,\u00ab je poudarila, da jim vino vra\u010da ljubezen, ki jo vlagajo v opu\u0161\u010dene vinograde. \u017div in razigran je bil tudi utrip festivala, ki je v Vipavo privabil pisano dru\u0161\u010dino obiskovalcev.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u00bbTo je najve\u010dji vinski dogodek v Vipavski dolini,\u00ab je pripomnil vinar Janko Tro\u0161t iz Podnanosa, ko je obiskovalcem…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":118012,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[3247,796,33321,59,61,62,37,58,60,38,20518,4735,4416],"class_list":["post-118011","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-festival","tag-kulinarika","tag-okusi-vipavske","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vinarji","tag-vino","tag-vipavska-dolina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116705341314749743","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/118011","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=118011"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/118011\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/118012"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=118011"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=118011"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=118011"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}