<\/p>\n
V demokrati\u010dnih dru\u017ebah velja neizre\u010deno pravilo Prvih 100 dni. Ko nastopi nova vlada, se jo pusti vsaj 100 dni pri miru. Da se loti dela, sestavi ekipo, pripravi programe in poka\u017ee, kaj zmore. To obdobje je v demokrati\u010dnih dru\u017ebah namenjeno stabilnosti in ne takoj\u0161njemu politi\u010dnemu vojskovanju. Novi premier potrebuje \u010das, da prevzame vajeti, volivci pa prilo\u017enost, da vidijo rezultate, preden se za\u010dne kritika. V normalnih dr\u017eavah je to nekak\u0161na osnovna vljudnost. V Sloveniji pa, kadar je vlada desna, velja nasprotno pravilo: vojna brez milosti od prvega dne.<\/p>\n
\u010cetrta vlada Janeza Jan\u0161e, ki je svoje delo nastopila pred nekaj dnevi, tega miru ne bo dobila. Nasprotno. Levica in njena medijska-NVO armada sta takoj spro\u017eila ofenzivo. Zakaj? Ker zanje oblast ni nekaj, kar se podeli na volitvah, temve\u010d njihova naravna pravica. Desnica je zanje le za\u010dasna motnja, anomali\u0458\u0430, ki jo je treba \u010dim prej odstraniti. Z vsemi sredstvi, od ulice do medijev in mednarodnega pritiska. <\/p>\n
La\u017e. Kak\u0161na la\u017e? Zakaj \u017ee?<\/p>\n
\u017de pred sestavo vlade smo sli\u0161ali napovedi \u201cnevladnih vojakov\u201d in njihovih politi\u010dnih komisarjev, da miru ne bo. Kolesa, lonci, transparenti, medijske kampanje \u2026 verjamem, da je vse \u017ee pripravljeno. Prva fronta je bila seveda usklajeno govorjenje o nekak\u0161ni \u201cla\u017ei\u201d, ki naj bi bila ozadje sestavljanja nove koalicije. Aktualna opozicija (predvsem ostanki Svobode in drugi levi\u010darji) obto\u017euje Resni.co in Logarjeve Demokrate, da so \u201cprevarali volivce\u201d, ker so \u0161li (ali omogo\u010dili) koalicijo z Jan\u0161o. To je klasi\u010dna leva taktika: moralna nadvlada, kjer vsaka sprememba zaveze postane izdaja, \u010de jo stori desnica. \u010ce jo stori levica \u2013 je to \u201cpragmati\u010dnost\u201d.<\/p>\n
Palestinska zastava<\/p>\n
Druga fronta je palestinska zastava. Ena prvih potez nove vlade je bila umik zastave s pro\u010delja vladne pala\u010de. Simbol, ki ga je leva vlada postavila kot politi\u010dno gesto. Za desnega volivca je umik zastave logi\u010dna poteza. Slovenija ne bi smela biti orodje ene strani v kompleksnem konfliktu, temve\u010d suverena dr\u017eava, ki vodi pragmati\u010dno zunanjo politiko v interesu svojih dr\u017eavljanov. A leva stran je to takoj razglasila za izdajo vrednot in predsednica Pirc Musar je prakti\u010dno takoj palestinsko zastavo izobesila na svoje pro\u010delje. Kot da bi \u0161lo za dr\u017eavni simbol. To ni diplomacija, to je kulturni boj in Predsednica ni spregledala prilo\u017enosti, da \u0161e pove\u010da razdor v vrhovih slovenske politike.<\/p>\n
Izrael in napoved odprtja veleposlani\u0161tva v Sloveniji<\/p>\n
In tretja fronta je Izrael oz. Tone Kajzer, novi zunanji minister. Ker se je pogovoril z izraelskim kolegom Gideonom Sarom, ker mu je ta \u010destital in ker je Izrael napovedal odprtje veleposlani\u0161tva v Ljubljani. Kajzer, izku\u0161eni diplomat, je \u017ee med predstavitvijo v Dr\u017eavnem zboru brez zadr\u017ekov napovedal pragmati\u010dno zunanjo politiko brez moralnih pridig. To pa je za levico neznosno. Namesto da bi Slovenija ostala v anti-izraelskem aktivizmu, se zdaj odpira dialog in normalizacija. Zanimivo, da je za leve \u201cmirovnike\u201d to \u0161kandal. Kot da bi pogovor z Izraelom sam po sebi pomenil izdajo Palestine. To je tipi\u010den primer, kako leva stran vidi zunanjo politiko: ne kot orodje nacionalnega interesa, temve\u010d kot orodje lastne ideologije.<\/p>\n
Naklju\u010dje ali zbiranje sil za napad na novo vlado?<\/p>\n