{"id":118905,"date":"2026-06-07T22:41:12","date_gmt":"2026-06-07T22:41:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/118905\/"},"modified":"2026-06-07T22:41:12","modified_gmt":"2026-06-07T22:41:12","slug":"celoten-govor-ddr-jaklic-nujno-je-tudi-uradno-drzavno-zavrzenje-vse-totalitarne-simbolike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/118905\/","title":{"rendered":"[Celoten govor] Ddr. Jakli\u010d: Nujno je tudi uradno dr\u017eavno zavr\u017eenje vse totalitarne simbolike"},"content":{"rendered":"

V\u010deraj je v Ko\u010devskem rogu potekala spominska slovesnost z ma\u0161o za \u017ertve povojnih pobojev. Ma\u0161o je vodil predsednik S\u0160K Andrej Saje, zbrane je nagovoril tudi nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jakli\u010d.\u00a0<\/p>\n

Njegov govor v nadaljevanju objavljamo v celoti:<\/p>\n

DAM TI KRALJESTVO, SAMO PREDME PADI IN ME MOLI<\/p>\n

Spo\u0161tovani. Danes je prva sobota v juniju. Prva sobota v juniju 81 let od \u010dasa, ko se je prav tu, pod Macesnovo gorico in na ve\u010d sto drugih komunisti\u010dnih mori\u0161\u010dih \u0161irom Slovenije odvijal na\u010drt slovenske \u201ckon\u010dne re\u0161itve\u201d. Ta na\u010drt je prihajal od zla, ki si je za svoje orodje izposodilo z la\u017enim idealom zapeljane slovenske in druge komuniste. Zapeljane \u017ee leta pred tem, ko je postalo jasno, da se v razmerah, ki so vladale takrat, komunisti do tako \u017eelene oblasti ne bodo dokopali nikoli, razen \u010de sprejmejo prav to sku\u0161njavo. Ponudbo zla, ki je predpostavljala sistemati\u010dno \u010di\u0161\u010denje vseh zaviralcev komunisti\u010dne totalitarne prihodnosti, tako tistih iz lastnih vrst kot onih iz vrst nasprotnikov, in vse do \u201ckon\u010dne re\u0161itve\u201d popolnega izni\u010denja zdravega dela slovenskega naroda. Dam ti kraljestvo, samo predme padi in me moli.<\/p>\n

Organizirano sistemati\u010dno \u010di\u0161\u010denje se je najprej osredoto\u010dilo na najmo\u010dnej\u0161e nasprotnike, zato so pod streli atentatorjev prvi padli nacionalni voditelji kot Lambert Ehrlich in ban Marko Natla\u010den, nato pa se je morija na\u010drtovano \u0161irila po de\u017eeli nad pokon\u010dne lokalne vodje, \u017eupane ter ostale klene posameznike in njihove dru\u017eine. Nad vse tiste, ki so po terenu predstavljali premo\u010dno oviro komunisti\u010dnemu prevzemu oblasti. Ob srhljivih poro\u010dilih o no\u010dnem terenskem terorju sta se po slovenskih vaseh s\u010dasoma naselila nelagodje in strah. Zato so se ljudje po pode\u017eelju, ki so ve\u010dinoma hoteli samo v miru \u017eiveti, in jih revolucija ni zanimala kaj dosti, ali pa so slutili, da ta ne more prinesti ni\u010d dobrega, za\u010deli organizirati v va\u0161ke stra\u017ee. V samoobrambne organizacije torej, ki bi lastne vasi in \u017eivljenje v njih obvarovale pred revolucionarnimi umori, izginotji, po\u017eiganjem, plenjenjem \u2026<\/p>\n

To je bilo okolje, iz katerega so iz\u0161li ti ljudje, preprosti Slovenci, ki so hoteli braniti svoj dom, da bi svoje \u017eivljenje lahko \u017eiveli v miru \u2013 najbolj naravna reakcija, kar si jo je mogo\u010de zamisliti. Zaradi vse ve\u010dje \u0161tevil\u010dnosti in mo\u010di so kmalu predstavljali novo nepremagljivo oviro komunisti\u010dni totalitarni prihodnosti. To njihovo poslanstvo pa se, kot mnoga poslanstva v zgodovini, ob spletu okoli\u0161\u010din ni uresni\u010dilo. Ob kon\u010dnem pomikanju proti Koro\u0161ki je njihovo vodstvo usodno naivno mislilo, da se bodo skupaj z zahodnimi zavezniki naprej borili proti doma\u010demu komunizmu. Namesto tega so bili z zvija\u010do razoro\u017eeni in vrnjeni na milost in nemilost komunistom. Tudi ob sklicevanju zaveznikov na mednarodno pravo, ki da tako ali tako vojne ujetnike in civiliste najstro\u017eje varuje pred vsakr\u0161nim nasiljem. In res naj bi jih. Toda zlo se seveda ne ozira na pravo in splet nesre\u010dnih okoli\u0161\u010din so komunisti izkoristili za uresni\u010ditev najbolj zavr\u017enega dela na\u010drtovane \u201ckon\u010dne re\u0161itve\u201d. Kljub namenom, da bi se vse prikrilo, tako da prava resnica nikoli ne bi mogla priti na plan, pa je Bog hotel druga\u010de.<\/p>\n

PRI\u010cA<\/p>\n

Spo\u0161tovani. Na kraju, kjer se je to godilo, danes ne nagovarjamo le nas tu zbranih. Govorimo celotni Sloveniji in svetu. Tudi tistim, ki tega dela slovenske stvarnosti \u0161e ne poznajo zelo dobro. In mladim generacijam, ki jo vsaka znova na novo odkriva. Zato dovolite, da kljub va\u0161emu poznavanju dogodkov za nekaj minut vseeno prepustimo besedo eni od osrednjih pri\u010d. Takrat 19 letnemu fantu iz Velikega Gabra, Milanu Zajcu, ki je skupaj z ostalimi \u017ertvami padel v to brezno, se iz njega po petih dnevih \u010dude\u017eno re\u0161il, pri\u0161el domov in se izselil v ZDA. Do smrti v svojem 89. letu starosti se v Slovenijo nikoli ni ve\u010d vrnil. Pri\u010da te najbolj surove epizode slovenske \u201ckon\u010dne re\u0161itve\u201d o dogajanju najbolj avtenti\u010dno izpove sama. Pobijanje je trajalo ve\u010d dni, izpri\u010dani odsek pa se je odvijal ravno na prvo soboto v juniju, torej to\u010dno na dan, kot je danes, in godilo se je prav tu pred tem breznom:<\/p>\n

\u201cBilo je \u010dudovito pomladno jutro. Tako lepega dne ne pomnim v svojem \u017eivljenju \u2026 Jasno je bilo kakor steklo, rosa se je ble\u0161\u010dala v son\u010dnih \u017earkih, vse je bilo v cvetju in zelenju, da mi kar v glavo ni moglo, da nas bodo pobili, ko smo komaj za\u010deli \u017eiveti. Na dvori\u0161\u010du ko\u010devske gimnazije so nas nakladali na kamione, da smo le\u017eali drug na drugem kakor drva. Jaz pa sem hotel \u0161e enkrat videti svoje brate. Zato sem se z vsemi mo\u010dmi vzpenjal in nategoval vrat, da bi le kaj ve\u010d videl. Posre\u010dilo se mi je in zagledal sem, kako so brate nalagali na kamion. Tone in Nace sta bila zvezana skupaj, Stane pa je bil zvezan s Kri\u017enikom Lojzetom iz Kostanjevice. Mene so bratje prav tako opazili. Z nasmehom so mi pokazali vse, kar so mi hoteli re\u010di: da naj bom miren, ker se bomo videli na drugem svetu, kjer bo bolj\u0161e \u2026 v mislih smo se objeli \u2026 brata Jo\u017eeta nisem videl. Bil je v skupini za nami in v Ko\u010devskem Rogu je padel v isto jamo kot jaz in moji ostali bratje \u2013 mi dopoldne, on popoldne.<\/p>\n

Na tovornjaku, kjer sem bil jaz, smo bili vsi stari od 18 do 24 let, le eden je bil starej\u0161i dru\u017einski o\u010de. \u017dica, s katero smo bili zvezani, se nam je zajedala v meso, povrhu pa so nas \u0161e tepli s palicami. Tako nas je bolelo, da smo za\u010deli vzdihovati. Tisti starej\u0161i mo\u017e, doma iz Notranjih Goric pri Brezovici, ki je imel doma \u017eeno in \u0161est otro\u010di\u010dkov, nas je za\u010del bodriti, naj bomo mirni in zbrani, \u010deprav gremo v smrt, saj da je tudi on miren. \u201cKaj boste fantje, ki ste sami in gre vse z vami. Jaz zapu\u0161\u010dam doma otro\u010di\u010dke, vse nepreskrbljene, najstarej\u0161i je star deset let. Bog bo skrbel zanje.\u201d A zase lahko re\u010dem, da se smrti nisem bal, bal pa sem se mu\u010denja komunistov.<\/p>\n

Sonce je za\u010delo pripekati in \u017eeja je postajala vse huj\u0161a. Ko smo bili \u017ee precej dale\u010d v gozdu, smo za\u010deli sre\u010devati kamione, ki so se prazni vra\u010dali proti Ko\u010devju po druge domobrance. Vozili so obleko, kar je bil znak, da so jih slekli. Kmalu smo zasli\u0161ali streljanje in kri\u010danje \u017ertev, ki so jih komunisti morili. Kamioni so se ustavili in za\u010deli so nas za noge vla\u010diti z njih. Ko sem padel iz kamiona, nog nisem ve\u010d \u010dutil, ker mi je vse otrpnilo med vo\u017enjo, ko so sedeli in le\u017eali na meni \u2026 Ko so me sezuvali, sem opazil mladega fanta, komaj 18 do 20 let starega, ki so ga mu\u010dili. Bil je \u017ee ves krvav in ni imel nobenega o\u010desa, glavo pa je imel vso razklano in razmesarjeno. \u0160e vedno je bil pri zavesti, mirno je sedel in niti malo ni tarnal ali vzdihoval. \u010cudil sem se, kako more s tako lahkoto prena\u0161ati te grozne bole\u010dine. Partizani pa so ga kar naprej tolkli, dokler se ni zgrudil.<\/p>\n

Ko so nas sezuli, so nas zvezali po dvajset do trideset skupaj in za\u010delo se je ne\u010dlove\u0161ko pretepanje. Partizani so stali v \u0161palirju. V rokah so imeli kole, na katerih so bili nasajeni krivi no\u017ei. S temi so nas pretepali na poti proti mori\u0161\u010du, ki je bilo od ceste oddaljeno kakih 200 do 500 metrov. Med potjo smo morali sedati na tla in hitro zopet vstajati, kar nam je povzro\u010dalo nepopisne bole\u010dine, \u017eica se nam je namre\u010d zajedala v meso. Na tej poti so nam odredili, da smo morali hoditi nekaj metrov naprej, potem pa zopet nazaj \u2026 Spotoma smo morali prepevati pesmi, kakr\u0161ne so \u017eeleli komunisti. Posebno hudo je bilo, ker so ob pretepanju nekaterim z no\u017ei razklali glave in smo jih morali nezavestne vle\u010di za seboj\u2026Na koncu so vsakega posebej razvezali \u2026 in morali smo z na hrbtu zvezanimi rokami goli te\u010di skozi krdelo partizanov \u2026 Ko sem tekel, nisem ni\u010d videl, kam te\u010dem, pred seboj sem videl le drugega nesre\u010dne\u017ea, ki so mu partizani kazali pot s koli in no\u017ei. V hipu je zmanjkal pred mojimi o\u010dmi, ker je bil tam oster ovinek \u2026 Nato pa sem zagledal pred seboj brezno, pred njim pa je le\u017ealo razmesarjeno krvavo truplo \u2026 Bil sem popolnoma pri zavesti in pravi pameti ter si nisem ni\u010d drugega \u017eelel kot takoj\u0161nje smrti, da bi bil tako re\u0161en teh muk \u2026 Zasli\u0161al sem krik, \u201cpazi nanj!\u201d To je zakri\u010dal partizan tistima dvema, ki sta pred jamo streljala vsakega posebej, naj pazita name, ki sem tekel.<\/p>\n

Ko sem pritekel tik pred jamo, se nisem ni\u010d ustavljal, ampak sem se \u0161e z ve\u010djo silo pognal vanjo, da sem presko\u010dil tistega mrli\u010da, ki je le\u017eal pred jamo, in sko\u010dil vanjo. Isti hip sta tudi partizana ustrelila, jaz pa sem samo zakri\u010dal: \u201cJezus, usmiljenje!\u201d Sli\u0161al sem dva strela, potem pa ni\u010d ve\u010d! Padel sem v prepad!\u201d<\/p>\n

\"\"<\/a>Ko\u010devski rog, brezno pod Macesnovo gorico (Foto: BOBO)<\/p>\n

NAJTEMNEJ\u0160I ODKLON SLOVENSKE ZGODOVINE<\/p>\n

Spo\u0161tovani, v tem odlomku Milan Zajec ne pri\u010da le o natan\u010dni usodi ve\u010d deset tiso\u010d vojnih ujetnikov in civilistov, ki so bili na slovenskem umorjeni po vojni in katerih usoda bi bila sicer zastrta v klob\u010di\u010d ugibanj, na\u010drtnih prikrivanj, manipulacij in la\u017ei. Hkrati s tem pri\u010da tudi o na\u010drtu slovenske \u201ckon\u010dne re\u0161itve\u201d. Cilj komunisti\u010dne revolucije, ki je med drugim zlorabila tudi slovensko partizanstvo, je bil namre\u010d dokon\u010dno po\u010distiti s prav vsemi ovirami komunisti\u010dne totalitarne prihodnosti. Ne le s tistimi iz lastnih odporni\u0161kih vrst, ki se morda ne bi strinjali z idejo totalitarne slovenske prihodnosti, ampak seveda tudi z onimi iz vrst tradicionalnih nasprotnikov komunizma. S pogledom za nazaj, ki presoja skozi moralno neopore\u010dno merilo pluralne svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe, vidimo, da je kon\u010dna re\u0161itev predpostavljala ni\u010d manj kot popolno izklju\u010ditev celotnega zdravega dela slovenskega naroda. Prav tistega iz obeh polov, ki je bil skladen s svobodno demokrati\u010dno dru\u017ebo. Le z eliminacijo zdravega dela narodovega telesa bi namre\u010d komunisti\u010dni totalitarizem lahko za\u017eivel in se obdr\u017eal.<\/p>\n

Spo\u0161tovani. Nikdar prej in nikdar pozneje v znani slovenski zgodovini se nikomur na\u0161ega rodu ni porodila ta tako zelo tema\u010dna misel, sicer poznana iz zgodovine nekaterih neciviliziranih narodov. \u017de pred vojno je na podlagi \u017denevskih konvencij in po na\u010delih mednarodnega prava civiliziranih narodov veljalo, da je z vojnimi ujetniki treba ravnati \u010dlove\u0161ko. Vsakr\u0161no nasilje zoper ujetnike in civilno prebivalstvo je bilo \u017ee takrat strogo prepovedano. Prepovedane so bile samovoljne usmrtitve, veljala je prepoved kolektivne krivde, posameznik je imel pravico do nepristranskega sodi\u0161\u010da in po\u0161tenega ter vnaprej predpisanega zakonitega postopka itn. Zato pravno gledano tu ni mogo\u010d noben izgovor. Podrobno izpri\u010dano mu\u010denje, ne\u010dlove\u0161ko ravnanje in kon\u010dno izni\u010denje \u201cDrugega\u201d v obliki masovne fizi\u010dne likvidacije brez sodb, so najhuj\u0161ih zlo\u010dini sploh, kar jih pozna pravo. Ker so se vr\u0161ili na\u010drtno, z namenom izni\u010denja politi\u010dnih in ideolo\u0161kih nasprotnikov zato, da bi si totalitarni komunizem zagotovil svojo \u017eeleno oblast in jo ohranil, so to pravno gledano zlo\u010dini proti \u010dlove\u010dnosti z genocidnimi prvinami. Tu pod Macesnovo Gorico, na Teharjah, na Hrastni\u0161kem hribu in premnogih drugih krajih se je vr\u0161il slovenski holokavst. Najtemnej\u0161i odklon slovenske zgodovine. Milan Zajec, ki ga je skusil na svoji ko\u017ei, se na tak\u0161en kraj, v tak\u0161no dr\u017eavo, tudi po osamosvojitvi ni hotel nikoli vrniti.<\/p>\n

ZLO\u010cIN KOT TEMELJ DR\u017dAVE<\/p>\n

Spo\u0161tovani. Zlo\u010din proti \u010dlove\u010dnosti je zlo samo na sebi. Ima pa poleg tega za narod vedno tudi druge uni\u010dujo\u010de posledice. Likvidacija najbolj vitalnega dela prebivalstva in s tem izklju\u010ditev vsega njegovega potenciala, vklju\u010dno s potencialom njegovih bodo\u010dih generacij, zavre rast dru\u017ebene blaginje za zelo dolgo obdobje, tudi za stoletje in ve\u010d. Posebej v dru\u017ebah z demografskim izzivom. To seveda pomeni tudi stagnacijo socialnih in vseh drugih z blaginjo povezanih temeljnih \u010dlovekovih pravic. Prav tako je zelo verjetno, da bi, \u010de se tak zlo\u010din ne bi zgodil, razvoj Slovenije krenil v smer demokrati\u010dne ureditve \u017ee bistveno prej. Najbr\u017e bi se za\u010del \u017ee kmalu po vojni in bi Slovenci danes \u017ee dolgo \u017eiveli v svobodni demokrati\u010dni dru\u017ebi enakopravnih mo\u017enosti in u\u017eivali vse njene dobrobiti. Tako pa \u0161e danes, 81 let po zlo\u010dinu, nismo niti blizu uresni\u010ditve tega ideala.<\/p>\n

Namesto v to smer razvoja je prej\u0161nja dr\u017eava namre\u010d zavestno krenila v nasprotno. Za svoj temelj je postavila zlo\u010din proti \u010dlove\u010dnosti kot najradikalnej\u0161o obliko izlo\u010ditve \u2013 t.j. izni\u010denje \u201cDrugega\u201d. To je bil predpogoj za zagotovitev in zadr\u017eanje oblasti oziroma predpogoj za uresni\u010ditev komunisti\u010dne totalitarne prihodnosti. In tak\u0161en ustavni temelj je zahteval tudi kasnej\u0161e dokon\u010danje \u201ckon\u010dne re\u0161itve\u201d: t.j. na\u010drtno in sistemati\u010dno izklju\u010devanje druga\u010de misle\u010dih tudi v smislu vsakdana oziroma na\u010dina delovanja kasnej\u0161e nedemokrati\u010dne dr\u017eave. Od tod ne le posamezne nadaljnje fizi\u010dne likvidacije, ko je bilo to potrebno za obrambo totalitarnega dru\u017ebenega reda, ampak tudi vse ostale nefizi\u010dne oblike sistemskega izlo\u010danja \u201cDrugega\u201d iz javne in zasebne sfere.<\/p>\n

Ker je bilo sistemsko izlo\u010danje \u201cDrugega\u201d vgrajeno v sam ustavni temelj prej\u0161nje totalitarne dr\u017eave, je imelo za posledico vzpostavitev monopolov re\u017eima nad vsemi klju\u010dnimi podro\u010dji. Ti monopoli, te ostaline totalitarnega re\u017eima, so se na marsikaterem podro\u010dju v razli\u010dnih oblikah ohranili vse do danes. Pod la\u017eno krinko demokrati\u010dne ureditve slu\u017eijo kot vzvodi za zagotavljanje in podalj\u0161evanje oblasti privilegiranim naslednikom prej\u0161njega re\u017eima. To imam v mislih vselej, ko v javnosti govorim o zate\u010denem monopolu npr. na podro\u010dju medijev. Ali pa o selektivni pravi\u010dnosti, ki institucije instrumentalizira za pregon politi\u010dnih, svetovnonazorskih, ideolo\u0161kih, verskih in drugih tekmecev ali kritikov vladajo\u010dega razreda, medtem ko protipravnosti privilegiranih tako reko\u010d imunizira pred roko pravice. Ali pa, ko razlagam o delovanju monopola na podro\u010dju izobra\u017eevanja, vklju\u010dno z visokim \u0161olstvom, ki je prav tako izjemno potenten medij za usmerjanje in manipuliranje z voljo volivk in volivcev. To imam v mislih tudi, ko govorim o zlorabi institucij civilne dru\u017ebe in njihovega financiranja, ali pa o monopolu na prav tako klju\u010dnem zalednem podro\u010dju kapitala in kapitalskega upravljanja. In nenazadnje, to imam v mislih, ko ugotavljam, da se vse te pridobitve prej\u0161njega re\u017eima, vse te zate\u010dene vzvode oblasti privilegiranih sku\u0161a utrjevati s hkratnim neutrudnim poveli\u010devanjem pretekle totalitarne simbolike in jugonostalgije. Kdor se ne ukloni tej nedemokrati\u010dni kulturi, ga ni oziroma ga re\u017eim s svojimi monopoli ne bo podpiral. \u010ce bi si slu\u010dajno drznil povedati resnico, bo zaznan in po potrebi tudi preganjan, odvisno od ocenjene \u201c\u0161kodljivosti\u201d njegove kritike.<\/p>\n

Vse te in \u0161tevilne druge ostaline totalitarne preteklosti, ki onemogo\u010dajo razvoj slovenske svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe, so posledica izvornega zlo\u010dina, ki je bil neizbe\u017eno vgrajen v temelj prej\u0161nje dr\u017eave. Vsi, ki tu \u017eivimo, pa smo ho\u010de\u0161 no\u010de\u0161 dedi\u010di te stvarnosti. Te zle zapu\u0161\u010dine in njenega bremena. Tako tisti, ki so njeni ponosni nasledniki, kot tisti, ki se zavedajo \u0161kodljivosti njenega bremena, ali pa tisti, ki s tem kakor ne \u017eelijo imeti ni\u010d. Celo tisti, ki se \u0161ele bodo rodili, so njen del. Vsi svoja \u017eivljenja \u017eivimo tu, v tej in ne kak\u0161ni drugi stvarnosti. Nih\u010de ni izvzet.<\/p>\n

SVOBODNA DEMOKRATI\u010cNA DRU\u017dBA<\/p>\n

Toda, spo\u0161tovani. Vsak \u010dlovek ima tudi pravico in celo dol\u017enost odkloniti zlo. Presekati z njim in za\u017eiveti na moralno neopore\u010den na\u010din, na zdravem temelju. V \u017eivljenju skupnosti je ta temelj svobodna demokrati\u010dna dru\u017eba. To je edina oblika ustavne ureditve, ki obenem ohranja tako \u201cmene\u201d kot \u201cdrugega\u201d, nobenega od naju ne izklju\u010duje, in naju oba obravnava na enakopraven na\u010din. Seveda pa obenem od obeh zahteva opustitev vseh izklju\u010devalskih oziroma totalitarnih prvin. To je to\u010dno tisto, kar je bilo Slovencem obljubljeno pred 35 leti s sprejemom prve demokrati\u010dne Ustave. Ta obljuba je bila za nas in za na\u0161e bodo\u010de generacije izborjena. Od tu ni ve\u010d poti nazaj, je samo \u0161e pot naprej. Toda kak\u0161na?<\/p>\n

Kot vidimo, je treba za\u010deti pri temeljih. \u010ce naj bodo moralno neopore\u010dni, skladni s svobodno demokrati\u010dno dru\u017ebo, bi morala dr\u017eava po 35 letih svojega neidealnega razvoja najprej jasno in uradno priznati, najbr\u017e s sprejetjem kak\u0161nega zavezujo\u010dega pravnega akta ali deklaracije, da je komunizem po vojni na Slovenskem zagre\u0161il enega najhuj\u0161ih zlo\u010dinov proti \u010dlove\u010dnosti, da je tak\u0161en zlo\u010din predstavljal neizbe\u017eni temelj prej\u0161nje dr\u017eave, ter da slovenska dr\u017eava v celoti in z vsemi svojimi mo\u010dmi obsoja ter ob\u017ealuje ta najtemnej\u0161i moralni odklon v zgodovini slovenskega naroda.<\/p>\n

Zlo\u010dini proti \u010dlove\u010dnosti so zlo\u010dini, ki zaradi stopnje zavr\u017enosti nikoli ne zastarajo. Nesprejemljivo je, da se storilcev za tak\u0161ne zlo\u010dine pri nas ni nikoli preganjalo. To je v nasprotju s svobodno demokrati\u010dno dru\u017ebo in splo\u0161no priznanimi na\u010deli civiliziranih narodov. In \u010de se za obi\u010dajna kazniva dejanja lahko sodi v nenavzo\u010dnosti, bi morali pravu pustiti odprto mo\u017enost, da ob ustreznih pogojih tudi o krivcih za najhuj\u0161e nezastarljive zlo\u010dine \u0161e izre\u010de svojo zadnjo besedo. \u017drtve zlo\u010dina proti \u010dlove\u010dnosti imajo seveda tudi pravico do pokopa na dostojnem kraju v skladu z \u017eeljami svojcev in dol\u017enostjo oblasti, da priskrbi in uredi tak\u0161nemu statusu primerno mesto. To je tako samoumevno, kot je voda mokra. O tem ne izgubljajmo besed.<\/p>\n

Po jasni obsodbi zlo\u010dina in zlo\u010dincev, kar hkrati pomeni potrditev svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe kot vrednostnega ustavnega temelja slovenske dr\u017eavnosti, bi vsa nadaljnja ravnanja dr\u017eave morala temeljiti na prizadevanju za uresni\u010ditev ustavne obljube izpred 35 let. V imenu svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe je nujno zavre\u010di vse totalitarne ostaline v strukturi dr\u017eave in pristopiti k razgradnji zate\u010denih monopolov nad vzvodi oblasti, ki izvirajo iz sistemati\u010dnega izklju\u010devanja prej\u0161njega re\u017eima.<\/p>\n

Nujno je tudi uradno dr\u017eavno zavr\u017eenje vse totalitarne simbolike. Nosilcem javne oblasti in pretendentom za javne funkcije, ki naj predstavljajo dr\u017eavo svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe, ne more biti dovoljeno propagiranje ali \u010da\u0161\u010denje totalitarnih prvin. Spomeniki in obele\u017eja, ki poveli\u010dujejo totalitarne zlo\u010dince, poimenovanja ulic po njih, bodisi nova bodisi obstoje\u010da, navzo\u010dnost totalitarne simbolike na dr\u017eavnih proslavah, izkazovanje uradnih \u010dasti s pri\u017eiganjem sve\u010d storilcem totalitarnih zlo\u010dinov in vzvratno hojo pred obli\u010dji njihovih kipov ter podobne deviantnosti v svobodni demokrati\u010dni dru\u017ebi nimajo mesta in sodijo med muzejske posebnosti kot opomin novim generacijam. Da se podoben totalitarni odklon v zgodovini Slovencev ne bi ve\u010d nikoli ponovil.<\/p>\n

Odgovornost dr\u017eave je, da ta proces vodi in usmerja, odgovornost nas dr\u017eavljanov pa, da tak\u0161ne demokrati\u010dne vrednote z lastnim razumom ponotranjimo do mere, ko jih prepoznamo kot popolnoma samoumevne. Kajti prav tak\u0161ne so. In tak je na\u010din \u017eivljenja demokrati\u010dnega sveta. Predstavljajmo si, kako bi izgledala npr. Nem\u010dija, \u010de ne bi storila \u2013 prav tega. \u010ce nem\u0161ka dr\u017eava in narod kot celota ne bi jasno obsodila holokavsta, \u010de ne bi obsodila krivcev zanj, \u010de Nemci kot narod ne bi \u010dutili krivde za svoj zlo\u010din in se zanj ne bi kesali, ampak bi namesto tega dr\u017eava prirejala proslave, na katerih bi slavili dose\u017eke nacizma, ponosno mahali s totalitarno simboliko, poveli\u010devali nacisti\u010dne osebnosti, po njih imenovali ulice, se klanjali pred njihovimi kipi, prepevali nacisti\u010dne pesmi ter se z nostalgijo obra\u010dali na svojo polpreteklo zgodovino. Vse to pa bi slu\u017eilo utrjevanju monopola take nedemokrati\u010dne vrednostne usmeritve nad vzvodi oblasti, kar bi zagotavljalo njeno prevlado in na\u010drtno onemogo\u010dalo poskuse demokratizacije. Tak\u0161na Nem\u010dija ne bi bila svobodna demokrati\u010dna dru\u017eba.<\/p>\n

SPRAVA<\/p>\n

Spo\u0161tovani. Zaklju\u010dil bi rad z mislijo o spravi. Veliko se namre\u010d govori o tem pojmu. Odkar sem bil otrok, poslu\u0161am o njem. Ob razmi\u0161ljanju o teh vpra\u0161anjih v teku let svojega profesionalnega \u017eivljenja pa se mi \u017ee dolgo odgovor zdi neverjetno preprost. Sprava ne nastopi, ko si npr. predstavnika nasprotujo\u010dih si sil se\u017eeta v roke, si celo izre\u010deta medsebojno odpu\u0161\u010danje, ne spremeni pa se ni\u010d drugega. Tudi ne, ko se nasprotujo\u010di si strani uspeta dogovoriti o skupnem sobivanju in si razdelita dru\u017ebo v skladu s svojima vrednostnima vizijama. Sploh ne takrat, kot to zmotno menijo mnogi, \u010de bi pri tem zaradi ljubega miru uspelo priti do kompromisa med razli\u010dnima vrednotnima usmeritvama \u201cnekje po sredini\u201d. Sprava ni mogo\u010da na podlagi kompromisov resnice. Mogo\u010da je \u0161ele, ko je prav zgoraj nakazana vrednostna vsebina svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe, ki je moralno neopore\u010dni temelj slovenske ustavnosti, uresni\u010dena in ponotranjena do te mere, da nih\u010de ve\u010d ne trpi ob priznanju samoumevnosti njenih sobivanjskih resnic, ter tako z lahkim srcem zavrne tudi vsa njena totalitarna nasprotja kot o\u010ditno napa\u010dna \u2013 takrat in samo takrat bodo ljudje v Sloveniji spravljeni. Sprava je torej mogo\u010da \u0161ele ob dejanski uresni\u010ditvi Slovenije kot svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe. To je pravzaprav eno in isto. Za ceno \u201csprave\u201d, ki to ni, pa vrednot svobodne demokrati\u010dne dru\u017ebe ni mogo\u010de krhati.<\/p>\n

Na\u0161 skupni cilj je torej znan. Pot do tja tudi. Vseeno pa mislim, da bo dolga in da bomo na njej seveda sre\u010devali tudi mnogo la\u017enih prerokov. Tudi takih, ki bodo govorili o na videz istih stvareh \u2013 o svobodi, demokraciji, \u010dlovekovih pravicah, morda celo spravi. Mi pa znajmo presojati znamenja \u010dasa. Ko besedam ne sledi volja po dejanjih, konkretnih in resni\u010dnih kot so jasno pojasnjena zgoraj, vedimo, da gre samo \u0161e za nov poskus ohranjanja obstoje\u010dega stanja, ki ni niti svoboda niti demokracija, ampak nujno nasprotje pod krinko istega imena.<\/p>\n

Spo\u0161tovani. Na tej poti do cilja, ki je pravzaprav izpopolnjeno nadaljevanje stoletnih in celo tiso\u010dletnih prizadevanj na\u0161ih prednikov, ter bo obenem tudi pot na\u0161ih potomcev, pa ne pozabimo na tiste, ki so dali najve\u010d. Bodimo iskreno hvale\u017eni vsem \u017ertvam in njihovim svojcem za njihov neizbrisni, z \u017eivljenjem pla\u010dani prispevek k temu skupnemu cilju. Hvala zato vsem, ki ste danes tu, in vsem, ki se od vsepovsod po svojih mo\u010deh trudite za svobodno in demokrati\u010dno Slovenijo. Naj ta na\u0161 skupni cilj \u0161e naprej vodi tudi blagoslov iz svetega kraja pod Macesnovo gorico.<\/p>\n

Prof. Dr. Dr. Klemen Jakli\u010d (Oxford ZK, Harvard ZDA)<\/p>\n

Sodnik Ustavnega sodi\u0161\u010da RS (mandat 2017\u20132026)<\/p>\n

Macesnova gorica, 6. 6. 2026<\/p>\n

Skupni skraj\u0161ani povzetek iz ve\u010d virov pri\u010danja Milana Zajca: Dru\u017eina, U\u0161li so Smrti, pri\u010danje Milana Zajca; Petoro Bra\u0107e u smrt: pre\u017eivljeli Slovenac svjedo\u010di; U\u0161li so smrti: poro\u010dila treh re\u0161encev iz mno\u017ei\u010dnega groba v Ko\u010devskem Rogu, Mohorjeva v Celovcu 1998.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V\u010deraj je v Ko\u010devskem rogu potekala spominska slovesnost z ma\u0161o za \u017ertve povojnih pobojev. Ma\u0161o je vodil predsednik…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":118906,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[3148,32,24821,22043,35,31,34,36,21963,30164,37,60,38,33],"class_list":["post-118905","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-govor","tag-headlines","tag-klemen-jaklic","tag-kocevski-rog","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-povojni-poboji","tag-revolucionarno-nasilje","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-top-stories"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116711239768919517","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/118905","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=118905"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/118905\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/118906"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=118905"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=118905"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=118905"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}