![\"padel](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-20260410_131131___kopija-1000.webp\")
<\/p>\nKaj imajo skupnega ko\u0161arkarja Luka Don\u010di\u0107 in Goran Dragi\u0107, nogometa\u0161 Josip Ili\u010di\u0107 ter teni\u0161ka igralca Alja\u017e Bedene in Bla\u017e Kav\u010di\u010d? Poleg jasnega odgovora, da vsi na\u0161teti sodijo med najbolj\u0161e in tudi v svetu najbolj znane slovenske \u0161portnike, jih dru\u017ei \u0161e njihov malce manj znani hobi. Vsakogar od njih je v prostem \u010dasu namre\u010d pogosto mogo\u010de sre\u010dati na igri\u0161\u010dih za padel, saj je ta \u0161port, ki velja za enega najhitreje rasto\u010dih v svetu in pri nas, o\u010ditno pritegnil tudi nekatere najve\u010dje mojstre drugih \u0161portov.<\/p>\n
O vse ve\u010dji priljubljenosti te me\u0161anice tenisa in skvo\u0161a pri\u010dajo tudi \u0161tevilni posnetki, na katerih so z loparjem za padel v roki ujeli nekatere druge najbolj znane svetovne \u0161portnike, na primer Lionela Messija, Cristiana Ronalda, Zinedina Zidana, Rafaela Nadala in Novaka \u0110okovi\u0107a.<\/p>\n
Bliskovita rast<\/p>\n
Padel je leta 1968 izumil Enrique Corcuera, ki si je v mehi\u0161kem Acapulcu \u017eelel zgraditi lastno teni\u0161ko igri\u0161\u010de, a na svojem vrtu ni imel dovolj prostora zanj. Tako si je raje omislil nekoliko manj\u0161e igri\u0161\u010de z merami 20 krat 10 metrov in ograjeno s stenami, da mu \u017eogice ne bi uhajale v go\u0161\u010davo, v pravila igre pa je kot teni\u0161ki navdu\u0161enec vnesel \u0161tevilne prvine tenisa s \u0161tetjem vred. Novi \u0161port se je sprva \u0161iril zlasti po Ju\u017eni Ameriki in \u0160paniji, a \u0161e desetletja ostal malo znan ni\u0161ni \u0161port, ki si je prislu\u017eil vzdevek \u00bbtenis za lene\u00ab \u2013 zaradi manj\u0161ega igri\u0161\u010da in sten namre\u010d ni potrebnega toliko tekanja za \u017eogicami, manj pa je tudi hoje pri njihovem pobiranju. S\u010dasoma so betonsko podlago zamenjale nogam in sklepom prijaznej\u0161e preproge, posute s peskom oziroma granulatom, ki omogo\u010da drsenje, namesto betonskih sten pa so igri\u0161\u010da ogradili s prozornimi steklenimi stenami, kar gledalcem precej olaj\u0161a spremljanje igre.<\/p>\n
<\/p>\n
Letos so tri nova igri\u0161\u010da za padel dobili tudi v Trnovem v Ljubljani. \/ Foto: Bojan Glavi\u010d<\/p>\n
Padel je pravi bum v nekaterih evropskih dr\u017eavah, zlasti na \u0160vedskem in v Italiji, do\u017eivel v \u010dasu pandemije covida-19, saj je bil to eden redkih \u0161portov, ki ga je bilo tedaj dovoljeno igrati brez omejitev, ker mre\u017ea prepre\u010duje fizi\u010dni stik med igralci. V letih od 2021 do 2024 je \u0161tevilo igri\u0161\u010d za padel v svetu naraslo kar za 240 odstotkov. \u010ce izklju\u010dimo \u0160panijo, kjer je bilo \u0161tevilo igri\u0161\u010d \u017ee prej ogromno in se zdaj precej bolj umirjeno pribli\u017euje 20.000, je bilo pove\u010danje \u0161tevila igri\u0161\u010d za padel v svetu \u0161e veliko bolj dramati\u010dno, kar 600-odstotno. Leta 2023 je bilo v vsem svetu 43.248 tak\u0161nih igri\u0161\u010d, konec leta 2025 pa \u017ee \u010dez 77.000, kar presega celo najbolj optimisti\u010dne napovedi izpred treh let. Bliskovito se pove\u010duje tudi \u0161tevilo igralcev padla. Rekreativno se z njim ukvarja \u017ee \u010dez 35 milijonov ljudi, \u0161tevilo registriranih tekmovalcev pa je lani preseglo 850.000, kar predstavlja 42-odstotni porast v primerjavi z dvema letoma prej. Zaradi tak\u0161nih \u0161tevilk velja padel (izvirna \u0161panska beseda se izgovarja s poudarkom na prvem zlogu, v angle\u0161ki izpeljanki, ki se je pri nas prav tako prijela, pa se \u010drka a pri izgovarjavi spremeni v \u0161iroki e) za enega najbolj vro\u010dih \u0161portov v svetu ta hip. Enako velja v Sloveniji, ki sicer sodi med tovrstno \u0161e manj razvite trge, a igri\u0161\u010da za padel v zadnjih letih rastejo kot gobe po de\u017eju, ponekod pa \u017ee izrivajo teni\u0161ka igri\u0161\u010da. Obstoje\u010dim \u0161portnim centrom in novim vlagateljem je namre\u010d \u017ee postalo jasno, da je na enaki povr\u0161ini mogo\u010de zgraditi ve\u010d igri\u0161\u010d za padel, ki zaradi sten ne terjajo dodatnega prostora za gibanje igralcev. Ker se padel igra izklju\u010dno v dvojicah in ne posami\u010dno, kot je mo\u017eno pri tenisu, tak\u0161na igri\u0161\u010da avtomati\u010dno privabijo ve\u010d igralcev in s tem tudi gostov najbli\u017ejega lokala po kon\u010dani igri.<\/p>\n
V letih od 2021 do 2024 je \u0161tevilo igri\u0161\u010d za padel v svetu naraslo kar za 240 odstotkov. \u010ce izklju\u010dimo \u0160panijo, kjer je bilo \u0161tevilo igri\u0161\u010d \u017ee prej ogromno in se zdaj precej bolj umirjeno pribli\u017euje 20 tiso\u010dim, je bilo pove\u010danje \u0161tevila padel igri\u0161\u010d v svetu \u0161e veliko bolj dramati\u010dno, kar 600-odstotno<\/p>\n
\u00bbZlasti v zadnjih dveh letih je pri nas res velik porast igri\u0161\u010d za padel. Pred petimi leti smo imeli pri nas tri tak\u0161na igri\u0161\u010da le v \u0161portnem parku Ludus v \u010crnu\u010dah, zdaj pa jih je v Sloveniji \u017ee okrog 50, najve\u010d v Ljubljani in Mariboru. Padel je globalni fenomen, pri nas pa gremo vse bolj v korak s tem trendom. K hitremu \u0161irjenju prispeva tudi to, da je ta \u0161port finan\u010dno zanimiv za investitorje, pomembna prednost pa je tudi vabljivost za igralce, saj se ga je mo\u017eno nau\u010diti la\u017eje in hitreje kot tenis. Padel lahko igrajo tudi ljudje, ki loparja \u0161e nikoli niso dr\u017eali v rokah, pri tenisu pa je za to potrebnega nekaj \u010dasa. Svoje prispeva \u0161e dru\u017eabnost tega \u0161porta, saj se vedno igra v dvojicah,\u00ab na\u0161teva glavne razloge za prodor padla Tomi \u0160muc, predsednik Padel zveze Slovenije (ta ima \u017ee ve\u010d kot 200 registriranih tekmovalcev), ki je vesel, da bo na\u0161a reprezentanca leto prvi\u010d nastopala tudi na sredozemskih igrah, \u017ee prihodnji teden pa bomo v Sloveniji prvi\u010d organizatorji mednarodnega turnirja Mednarodne padel zveze (Fip). Zveza, katere \u010dlani smo od leta 2023, \u0161teje \u017ee ve\u010d kot sto dr\u017eav, kar je pomemben korak na poti k uvrstitvi med olimpijske \u0161porte.<\/p>\n
Veliko zanimanje<\/p>\n
\u00bbZanimanje za padel je \u0161e ve\u010dje od na\u0161ih pri\u010dakovanj. V dobrem mesecu od postavitve treh igri\u0161\u010d v Trnovem smo imeli \u017ee ve\u010d kot 500 razli\u010dnih igralcev. Privla\u010dnost tega \u0161porta je predvsem v tem, da se ga je mogo\u010de nau\u010diti veliko hitreje kot tenis, kjer u\u010denje servisa in drugih udarcev vzame precej ve\u010d \u010dasa, svoje pa prispeva tudi dru\u017eabnost padla. Za za\u010detek niti ne potrebuje\u0161 posebne opreme, saj so dovolj teni\u0161ki copati, lopar, ki v povpre\u010dju stane okrog sto evrov, pa si je pri nas mogo\u010de tudi izposoditi,\u00ab pove Alja\u017e Kau\u010di\u010d iz \u0161portnega centra Padel Trnovo, kjer so na dveh nekdanjih teni\u0161kih igri\u0161\u010dih aprila letos zrasla tri igri\u0161\u010da za padel.<\/p>\n
![\"Two](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-iStock-2221900755-1000.webp\")
<\/p>\n
Padel velja za enega najhitreje rasto\u010dih \u0161portov v svetu. \/ Foto: iStock<\/p>\n
K zanimanju za novi \u0161port nekaj gotovo prispeva tudi vse ve\u010dje zavedanje o zdravilnem u\u010dinku vseh \u0161portov z loparji, ki ga je pokazalo \u017ee ve\u010d raziskav. Posebej je pred nekaj leti odmevala danska \u0161tudija, ki je po 25-letnem spremljanju 8500 rekreativnih \u0161portnikov pokazala, da med vsemi \u0161porti v povpre\u010dju najbolj podalj\u0161a \u017eivljenjsko dobo (za 9,7 leta) tenis, sledi pa mu badminton s 6,2 leta. Precej pozitiven vpliv na podalj\u0161anje \u017eivljenjske dobe so zaznali tudi pri nogometu (4,7 leta), nekoliko manj\u0161ega, a \u0161e vedno ugodnega, pa pri individualnih \u0161portih, kot so kolesarjenje (3,7 leta), plavanje (3,4 leta), tek (3,2 leta) ter fitnes (1,5 leta). Znanstveniki to pripisujejo zlasti socialni komponenti prvih treh \u0161portov, ki bolj spodbujajo dru\u017eenje, pa tudi ve\u010dji nepredvidljivosti in manj\u0161emu ponavljanju situacij, kar prispeva k intenzivnej\u0161emu delovanju mo\u017eganov oziroma nevronov.<\/p>\n
In kje vidi razloge za privla\u010dnost padla nekdaj najbolj\u0161i slovenski teni\u0161ki igralec Bla\u017e Kav\u010di\u010d, ki se posku\u0161a prebiti tudi med na\u0161e najbolj\u0161e igralce padla? \u00bbMoram priznati, da sem bil sprva skepti\u010den, saj se mi je od dale\u010d zdel le slab\u0161a razli\u010dica tenisa. A hitro sem spoznal, da je to zelo dinami\u010dna igra, ki je tudi zelo dru\u017eabna in je nov izziv za nas, ki smo tekmovalci po du\u0161i. Biv\u0161i tenisa\u010di se zaradi nekaterih podobnosti v padlu lahko hitro znajdemo in merimo z dobrimi igralci, hkrati pa je veliko posebnosti pri udarcih in odbojih, ki se jih je treba navaditi. Rad igram padel in razumem, zakaj je vse bolj popularen v svetu in pri nas. \u017dal ga \u0161e ne igram dovolj, saj tenis zame \u0161e vedno ostaja prvi \u0161port,\u00ab pravi sedanji teni\u0161ki trener in neko\u010d 68. najbolj\u0161i tenisa\u010d sveta, ki je tako kot Goran Dragi\u0107 \u017ee spoznal, da padel igrajo tudi nekateri novope\u010deni \u0161portniki, ki junakov drugih \u0161portov sploh ne poznajo in jim njihova nekdanja slava prav ni\u010d ne pomeni.<\/p>\n
Prve anekdote<\/p>\n
Eden od njih je pred \u010dasom na igri\u0161\u010du naletel na Dragi\u0107a, ki je s soigralcem ravno spoznaval novo igro, ter mu predlagal bolj primerno igranje dvojic. \u00bbTi si pa neverjetno hiter. Ali si se kdaj ukvarjal s kakim \u0161portom?\u00ab je kapetana evropskih ko\u0161arkarskih prvakov \u010dez \u010das resno vpra\u0161al bolj izku\u0161eni igralec padla. Br\u017e so mu pojasnili, da gre vendar za vsem drugim znanega poklicnega ko\u0161arkarja, ki je zdaj sicer \u017ee upokojen. Pojasnilo ni ravno zaleglo, saj je nevedne\u017e po kasnej\u0161em dru\u017eenju v lokalu enemu na\u0161ih najbogatej\u0161ih \u0161portnikov prijazno prepre\u010dil pla\u010dilo ra\u010duna z besedami: \u00bbPa ne bo\u0161 ti pla\u010deval, \u010de si v penziji.\u00ab<\/p>\n
![\"Goran](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-7413004-1-1000.webp\")
<\/p>\n
Goran Dragi\u0107 \/ Foto: Nik Erik Neubauer<\/p>\n
Podobno zabavno izku\u0161njo je z igralcem padla nedavno imel tudi Kav\u010di\u010d, ki je na vpra\u0161anje, s \u010dim se je prej ukvarjal, seveda omenil tenis. \u00bbA si bil kaj dober?\u00ab ga je vpra\u0161al radovedne\u017e. Po odgovoru, da je svoj\u010das igral tudi s Federerjem in \u0110okovi\u0107em, je sledilo vpra\u0161anje, ob katerem je Bla\u017e pomislil, da se nekdo \u0161ali z njim: \u00bbPa si ju premagal?\u00ab A tudi tovrstno sre\u010devanje z ljudmi, ki niso prav ni\u010d obremenjeni s slavo nekaterih in jim je padel morda celo prvi \u0161port, za katerega so se navdu\u0161ili, je verjetno dobrodo\u0161la sprememba in morda dodaten razlog, da tudi nekdanji zvezdniki tako radi poi\u0161\u010dejo sprostitev na igri\u0161\u010dih za padel.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kaj imajo skupnega ko\u0161arkarja Luka Don\u010di\u0107 in Goran Dragi\u0107, nogometa\u0161 Josip Ili\u010di\u0107 ter teni\u0161ka igralca Alja\u017e Bedene in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":118985,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[16],"tags":[4142,2201,62,37,58,60,38,94,93],"class_list":["post-118984","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-sport","tag-blaz-kavcic","tag-padel","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sport","tag-sports"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116711923721954250","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/118984","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=118984"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/118984\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/118985"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=118984"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=118984"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=118984"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}