![\"Afera](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-mirko-600.webp\")
<\/p>\nAfera z odlaganjem izkopnih materialov in gradbenega odpada z gradbi\u0161\u010da zapora v Dobrunjah v Ljubljani je spro\u017eila potres v celotni gradbeni dejavnosti v Sloveniji. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je sklenilo spremeniti svoj pristop do tistih investitorjev, ki z gradbenim odpadom niso ravnali tako, kot bi morali. Oprijemljiva postaja bojazen, da ne bodo dobili uporabnih dovoljenj za \u017ee zgrajene objekte. Zaradi neustreznega ravnanja z odpadom jim grozi milijonska \u0161koda.<\/p>\n
Odpadki z dr\u017eavnega gradbi\u0161\u010da pristali na ilegalnih odlagali\u0161\u010dih<\/p>\n
Gradnjo zapora v Dobrunjah je spremljalo in\u0161pekcijsko in medijsko razkrivanje nezakonitega odlaganja gradbenega odpada. Mimo pravil naj bi bilo odlo\u017eenih za 840 tovornjakov gradbenih odpadkov, po 20 do 25 ton na tovornjak. Vsaj desetina teh koli\u010din naj bi bila nevarna za zdravje. Odpadni material naj bi razvozili na ve\u010d kot 30 lokacij po Sloveniji. Zoper kr\u0161itelje naj bi potekalo skoraj dvajset in\u0161pekcijskih postopkov, na delu so tudi kriminalisti. Del odpadkov je kon\u010dal celo na parceli \u017eupana ob\u010dine Dobrepolje Janeza Pavlina. Ta pravi, da za odpadke ni vedel in da ga je o njih obvestila \u0161ele in\u0161pekcija.<\/p>\n
Predstavniki gradbene panoge opozarjajo, da se izkopna zemljina neupravi\u010deno obravnava kot odpadek. Predlagajo la\u017ejo ponovno uporabo materialov in vzpostavitev sistema predelave, ki bi zmanj\u0161al okoljske obremenitve ter stro\u0161ke gradnje.<\/p>\n
Tak\u0161no odlaganje je v Sloveniji nekaj povsem obi\u010dajnega. Po uradnih podatkih v Sloveniji letno ustvarimo ve\u010d kot osem milijonov ton gradbenega odpada. Najti ustreznega prevzemnika za vse koli\u010dine predvsem zemeljskih izkopov je misija nemogo\u010de, zmogljivosti prevzemnikov na stacionarnih lokacijah pa so bistveno premajhne. Graditelji se tako znajdejo po svoje, odpad ve\u010dinoma predajo predelovalcem odpadkov na gradbi\u0161\u010du in se z vpra\u0161anjem, kje pristane, ne ukvarjajo ve\u010d.<\/p>\n
Zapor v Dobrunjah je bil vendarle druga\u010dna zgodba, saj je nalo\u017ebo vodilo ministrstvo za pravosodje. Razkrite razse\u017enosti nelegalnega odlaganja so odmevale skozi uradni\u0161ke vrste. Na MOPE pod vodstvom Bojana Kumra so se zato odlo\u010dili poostriti nadzor.<\/p>\n
V Sloveniji nastajajo milijoni ton gradbenih odpadkov, zmogljivosti poobla\u0161\u010denih prevzemnikov pa so nezadostne. Zaradi pomanjkanja sistemskih re\u0161itev se investitorji pogosto zatekajo k improvizaciji, v nekaterih primerih tudi k nezakonitim praksam.<\/p>\n
Konkretno se to nana\u0161a na projekte, ki so se gradili na podlagi tako imenovanega integralnega gradbenega dovoljenja. Tak\u0161no dovoljenje potrebujejo ve\u010dji gradbeni posegi, ki imajo tudi ve\u010dji vpliv na okolje. Zato morajo investitorji predhodno izdelati poro\u010dilo o vplivih na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Investitor se v postopku zave\u017ee, katere ukrepe bo izvajal pred gradnjo in med njo, da bi \u010dim bolj zmanj\u0161al vplive na okolje. Med drugim mora pojasniti tudi, kako bo ravnal z izkopanim materialom, torej s prese\u017eki zemeljskega izkopa, in gradbenimi odpadki. Praviloma navede, da bo te odpadke odpeljal na predelavo k poobla\u0161\u010denemu izvajalcu zbiranja ali obdelave.<\/p>\n
Do gradnje zaporov so mi\u017eali na obe o\u010desi<\/p>\n
<\/p>\n
Mirko \u0160prinzer, gradbeni in\u017eenir<\/p>\n
Dejstvo je, da se po uvedbi integralnih gradbenih dovoljenj leta 2022 dr\u017eava ni posebej vtikala v izpolnjevanje okoljevarstvenih pogojev, ko se je v fazi izdaje uporabnega dovoljenja opravil tehni\u010dni pregled objekta. \u00bbOsredoto\u010dala se je na predvsem tehni\u010dne pogoje, kot so mehanska odpornost in stabilnost objekta, varnost pred po\u017earom, za\u0161\u010dita pred hrupom, varnost pri uporabi,\u00ab na\u0161teva gradbeni in\u017eenir Mirko \u0160prinzer. To mi\u017eanje je ustavila afera Dobrunje, ko so se pred predajo objekta v uporabo razkrile nepravilnosti pri ravnanju z izkopano zemljino. \u00bbDr\u017eava je iz leta v leto postavljala nove pogoje, obenem pa ni vzpostavila servisa, ki bi omogo\u010dil njihovo izpolnjevanje. Ker ni zagotovila sistemske re\u0161itve, je padla v lastno past,\u00ab je kriti\u010den in\u017eenir.<\/p>\n
MOPE je zdaj imenoval posebne poobla\u0161\u010denke, ki so dobile nalogo preveriti, ali investitorji upo\u0161tevajo pogoje iz integralnega gradbenega dovoljenja in poro\u010dila o vplivih na okolje. To preverijo v fazi tehni\u010dnega pregleda za izdajo uporabnega dovoljenja. Torej \u0161ele takrat, ko je objekt dokon\u010dan in pripravljen za predajo v uporabo.<\/p>\n
Poostren nadzor je v panogi spro\u017eil nemir, je Dnevniku razkrilo ve\u010d virov, ki \u017eelijo ostati anonimni. Jasno je namre\u010d, da bodo uradnice pogosto naletele na nepravilnosti pri ravnanju z gradbenim odpadom zaradi \u017ee omenjenega pomanjkanja poobla\u0161\u010denih prevzemnikov. Investitorji so \u017ee ves \u010das prepu\u0161\u010deni improvizaciji in so uporabna dovoljenja dobivali, ker v postopku tehni\u010dnega pregleda tega vpra\u0161anja niso podrobneje preverjali, pravi \u0160prinzer. Zdaj ga. Med investitorji se zato \u0161iri bojazen pred scenarijem, po katerem bi ostali brez uporabnih dovoljenj. Posledi\u010dna \u0161koda bi se po posameznem primeru merila v \u0161est- ali sedemmestnih zneskih, da \u0161ir\u0161ih posledic za gradbeno panogo niti ne omenjamo.<\/p>\n
![\"Afera](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-719076-1000.webp\")
<\/p>\n
Nasuti gradbeni odpadki, Podljubelj Foto: Primo\u017e Knez<\/p>\n
Na zaplet sta na portalu Tax-Fin-Lex opozorila Mirko \u0160prinzer iz podjetja Deltaplan in Tadej \u017durman iz podjetja POR Consult. Opisujeta primer investicije, ki je morda nami\u0161ljen, morda tudi ne. Investitor se je zavezal, da bo ves izkopni material odpeljal na predelavo k poobla\u0161\u010denemu izvajalcu obdelave, a tega ni storil in ga je predal poobla\u0161\u010denemu izvajalcu predelave na gradbi\u0161\u010du.<\/p>\n
Avtorja sta prepri\u010dana, da investitorju zaradi tega ne bi smeli zavrniti izdaje uporabnega dovoljenja. \u00bbKr\u0161itev pogoja med gradnjo \u0161e ne pomeni, da dograjeni objekt ni primeren za uporabo,\u00ab poudarjata. Klju\u010dno je namre\u010d stanje zgrajenega objekta, ne zgodovina ravnanja z odpadki na gradbi\u0161\u010du.<\/p>\n
Kr\u0161iteljem zadr\u017eujejo izdajo uporabnega dovoljenja<\/p>\n
\u0160prinzer v pogovoru za Dnevnik sicer pravi, da mu za zdaj ni znano, da bi kdo od investitorjev ostal z upravno odlo\u010dbo brez uporabnega dovoljenja. \u00bbSo mi pa znani primeri, ko se po opravljenem tehni\u010dnem pregledu dogajajo ‘tihe’ zavrnitve, s tem ko ministrstvo zadr\u017euje izdajo dovoljenja,\u00ab je razlo\u017eil. Prepri\u010dan je, da obstajajo ustrezne re\u0161itve. \u00bbV Sloveniji se letno izkoplje od 15 do 17 milijonov ton mineralnih surovin za gradbeni\u0161tvo, gradbeni\u0161tvo pa ustvari dobrih osem milijonov ton gradbenega odpada. Torej bi imeli teoreti\u010dno mo\u017enost polovico teh lukenj, ki jih izkopljemo v na\u0161i de\u017eeli, zasuti s predelanimi gradbenimi odpadki in s tem pridobiti pogoje za novo rabo prostora. \u010ce bi to dejavnost zdru\u017eili v skupno dr\u017eavno upravljanje, bi ubili dve muhi na en mah.\u00ab<\/p>\n
Nova ministrica napoveduje javno slu\u017ebo<\/p>\n
![\"Ljubljana,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-20260604_01547178-600.webp\")
<\/p>\n
Polona Rifelj, ministrica za okolje in prostor<\/p>\n
Kumrova naslednica je seznanjena s to problematiko. \u00bbZavzemala se bom tudi za obveznost predelave zemeljskih izkopov, ki niso mineralna surovina po rudarski zakonodaji, torej sedimentov in naplavin iz vodnih teles ter komposta, ki bi se predelovali v tako imenovano novo zemljo,\u00ab je Polona Rifelj dejala na torkovem zasli\u0161anju pred mati\u010dnim parlamentarnim odborom. \u00bbNa ministrstvu bomo za\u010deli s postavitvijo pogojev za tovrstno predelavo, ki bo opredeljena kot javna slu\u017eba v regijskih centrih, in ki bodo dopolnilno uporabni tudi ob naravnih nesre\u010dah.\u00ab<\/p>\n
Od nove ministrice za okolje in prostor \u0160prinzer pri\u010dakuje urgentno ukrepanje: \u00bbMora se ustaviti blokada uporabe \u017ee dokon\u010danih objektov!\u00ab Ali kot je zapisal v \u010dlanku: \u00bbDa ne bo pomote: za vsako kr\u0161itev naj dele\u017enik odgovarja, glede tega ni dvoma. A vse v svojem postopku, ob pravem \u010dasu in s primerno sankcijo, ne s kaznovanjem vseh in vsevprek, povsem nesorazmerno. Sicer bo gradnja \u0161e dra\u017eja, investicij vse manj, stanovanjska stiska pa \u0161e huj\u0161a.\u00ab<\/p>\n
Tudi izkopano zlato bi postalo gradbeni odpadek<\/p>\n
\u00bbIzvorni problem tega vpra\u0161anja je, da se pri nas gradbeni izkop neupravi\u010deno obravnava kot odpadek. To je povsem skregano z logiko. Potemtakem je tudi zlato odpadek, \u010de ga izkopljem na gradbi\u0161\u010du,\u00ab je ogor\u010den Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeni\u0161tva in industrije gradbenega materiala, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Ka\u017ee dodati, da dr\u017eava sicer dopu\u0161\u010da predelavo izkopnega materiala. ki se po predelavi lahko vrne v ponovno uporabo. Vendar ta recikla\u017ea ni nikoli za\u017eivela. Predelovalcev na stacionarnih napravah je premalo, zato se investitorji znajdejo po svoje, velikokrat na ilegalen na\u010din. \u00bbRe\u0161itev bi bila \u017ee druga\u010dno klasificiranje teh materialov, ki bi se obravnavali ne kot odpadek, temve\u010d kot stranski proizvod, ki ga je mogo\u010de brez te\u017eav ponovno vgraditi,\u00ab poudarja Ficko. Zbornica je v preteklosti podala \u017ee ve\u010d tovrstnih pobud. Niso bile usli\u0161ane.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Afera z odlaganjem izkopnih materialov in gradbenega odpada z gradbi\u0161\u010da zapora v Dobrunjah v Ljubljani je spro\u017eila potres…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":119025,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[7221,33547,26570,124,15346,33548,15347,15337,62,37,58,60,38],"class_list":["post-119024","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-dobrunje","tag-gradbeni-odpadki","tag-gregor-ficko","tag-ljubljana","tag-ministrstvo-za-okolje","tag-mirko-sprinzer","tag-podnebje-in-energijo","tag-ravnanje-z-odpadki","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116712352525146395","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/119024","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=119024"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/119024\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/119025"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=119024"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=119024"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=119024"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}