{"id":119353,"date":"2026-06-08T09:51:07","date_gmt":"2026-06-08T09:51:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/119353\/"},"modified":"2026-06-08T09:51:07","modified_gmt":"2026-06-08T09:51:07","slug":"kaj-prinasa-novi-evropski-okvir-za-vzd","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/119353\/","title":{"rendered":"Kaj prina\u0161a novi evropski okvir za VZD?"},"content":{"rendered":"<p>Evropska unija pripravlja <a href=\"https:\/\/www.ilo.org\/resource\/news\/occupational-disease-prevention-mental-health-ai-and-climate-change-should\" target=\"_blank\" rel=\"noopener nofollow\">nov strate\u0161ki okvir za varnost in zdravje pri delu po letu 2027<\/a>, ki bo pomembno vplival na ESG agende podjetij, zlasti na podro\u010dju dru\u017ebe (S) in upravljanja (G). Na javnem zasli\u0161anju Odbora Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve je Mednarodna organizacija dela (ILO) izpostavila \u0161tiri klju\u010dne prioritete: prepre\u010devanje poklicnih bolezni, obvladovanje psihosocialnih tveganj, vpliv umetne inteligence (UI) ter prilagajanje na podnebne spremembe.<\/p>\n<p>Po ocenah ILO poklicne bolezni predstavljajo ve\u010d kot 98 odstotkov vseh smrti, povezanih z delom, v EU. Skoraj polovica teh primerov je povezana s poklicnimi raki, pomemben dele\u017e pa odpade tudi na bolezni srca in o\u017eilja ter dihal. \u010ceprav je Evropa v zadnjih letih ob\u010dutno zmanj\u0161ala \u0161tevilo smrtnih nesre\u010d pri delu, dolgoro\u010dni zdravstveni u\u010dinki izpostavljenosti nevarnim snovem in neustreznim delovnim pogojem ostajajo sistemski izziv.<\/p>\n<p>Za podjetja to pomeni okrepljeno odgovornost pri upravljanju tveganj, povezanih z rakotvornimi in drugimi nevarnimi snovmi, ter doslednej\u0161e spremljanje poklicnih bolezni. Krepitev nacionalnih sistemov VZD, u\u010dinkovito in\u0161pekcijsko nadzorstvo ter zanesljivo zbiranje podatkov bodo klju\u010dni elementi prihodnjega okvira \u2013 hkrati pa tudi pomembni kazalniki skladnosti in dobrega upravljanja v ESG poro\u010dilih.<\/p>\n<p>Posebno pozornost je ILO namenil psihosocialnim tveganjem. Ta po svetu letno prispevajo k ve\u010d kot 840.000 smrtim, kar ka\u017ee na razse\u017enost problema stresa, izgorelosti, mobinga in drugih oblik du\u0161evnih obremenitev na delovnem mestu. V kontekstu ESG to pomeni, da upravljanje du\u0161evnega zdravja zaposlenih postaja strate\u0161ko vpra\u0161anje, ne le kadrovska politika. Vlaganja v kulturo varnosti, ravnovesje med poklicnim in zasebnim \u017eivljenjem ter dostop do podpore zaposlenim bodo vse bolj vplivala na ocene trajnostne uspe\u0161nosti podjetij.<\/p>\n<p>Digitalizacija in umetna inteligenca prina\u0161ata dvojni u\u010dinek. Na eni strani omogo\u010data napredne sisteme za spremljanje tveganj, napovedovanje nesre\u010d in optimizacijo delovnih procesov. Na drugi strani pa odpirata vpra\u0161anja algoritmi\u010dnega upravljanja, nadzora zaposlenih in intenzivnosti dela. Podjetja bodo morala zagotoviti eti\u010dno uporabo UI, transparentnost odlo\u010danja in za\u0161\u010dito pravic delavcev, vklju\u010dno z varovanjem zasebnosti.<\/p>\n<p>Podnebne spremembe predstavljajo \u0161e en vse bolj izrazit dejavnik tveganja. Evropa je v zadnjih dveh desetletjih zabele\u017eila najhitrej\u0161o rast izpostavljenosti vro\u010dini na delovnem mestu na svetovni ravni. Vi\u0161je temperature pove\u010dujejo tveganje za po\u0161kodbe, kroni\u010dne bolezni in zmanj\u0161ano produktivnost. Prilagajanje delovnih procesov, investicije v za\u0161\u010ditno opremo ter na\u010drti za izredne vremenske dogodke postajajo del podnebne odpornosti podjetij \u2013 in s tem tudi del njihove ESG strategije.<\/p>\n<p>Vse to za podjetja pomeni ve\u010djo integracijo varnosti in zdravja pri delu v korporativno upravljanje, notranje kontrole ter trajnostno poro\u010danje. Evropa ima prilo\u017enost, da prek razvojnega sodelovanja, trgovinskih politik in podpore dr\u017eavam oblikuje globalne standarde na podro\u010dju VZD. Za gospodarstvo pa to pomeni jasen signal: varnost, zdravje in dobrobit zaposlenih postajajo osrednji del trajnostne konkuren\u010dnosti. Novi okvir po letu 2027 bo zato ve\u010d kot regulativna nadgradnja \u2013 postal bo pomemben test zrelosti ESG evropskih podjetij.<\/p>\n<p>Storitve Fit medie\/Zelene Slovenije<\/p>\n<p>V tem kontekstu postaja \u0161e pomembnej\u0161a vloga strokovnih podpornih okolij, kot jih razvijamo pri Zeleni Sloveniji \/ Fit medii. S sti\u010di\u0161\u010dem za varnost in zdravje pri delu (VZD) povezujemo podjetja in \u0161irimo ter omogo\u010damo izmenjavo dobrih praks in primerov u\u010dinkovitega upravljanja tveganj in podro\u010dja VZD. Hkrati z razvojem diagnosti\u010dnih orodij za oceno stanja na podro\u010dju sistema VZD, psihosocialnih tveganj (vklju\u010dno z digitalnim vplivom in uporabo UI) ter dejanske prakse varnosti \u00a0podjetjem omogo\u010damo sistemati\u010dno diagnosticiranje ter pripravo ciljnih izbolj\u0161av. Tak\u0161en celosten pristop podjetjem pomaga, da varnost, zdravje ter dobrobit zaposlenih vklju\u010dijo v jedro svojih ESG strategij in trajnostnega poro\u010danja.<\/p>\n<p>Ve\u010d na: <a href=\"https:\/\/www.zelenaslovenija.si\/o-zeleni-sloveniji\/varnost-in-zdravje-pri-delu\/\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">https:\/\/www.zelenaslovenija.si\/o-zeleni-sloveniji\/varnost-in-zdravje-pri-delu\/<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Evropska unija pripravlja nov strate\u0161ki okvir za varnost in zdravje pri delu po letu 2027, ki bo pomembno&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":119354,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-119353","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116713874181836670","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/119353","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=119353"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/119353\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/119354"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=119353"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=119353"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=119353"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}