{"id":119413,"date":"2026-06-08T10:47:10","date_gmt":"2026-06-08T10:47:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/119413\/"},"modified":"2026-06-08T10:47:10","modified_gmt":"2026-06-08T10:47:10","slug":"primoz-trubar-presega-verske-okvire-in-predstavlja-enega-od-temeljev-slovenske-narodne-identitete","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/119413\/","title":{"rendered":"Primo\u017e Trubar presega verske okvire in predstavlja enega od temeljev slovenske narodne identitete"},"content":{"rendered":"

Gre za poklon ob dr\u017eavnem prazniku, posve\u010denem dnevu Primo\u017ea Trubarja. Dogodek bo neposredno prena\u0161al 3. program Radia Slovenija \u2013 program Ars.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Trubar,
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTrubar, rojen leta 1508 na Ra\u0161ici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi sicer\u0161nje zgodovine. Kot duhovnik je slu\u017eboval na Slovenskem in v Nem\u010diji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je \u0161iril protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, za\u010del pisati slovenske knjige. Med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586. (Na fotografiji Bernekerjev kip Primo\u017ea Trubarja v Ljubljani.) Foto: MMC RTV SLO\/Ana Sven\u0161ek<\/p>\n

Na Trubarjevi doma\u010diji v Ob\u010dini Velike La\u0161\u010de, kjer je 8. junij tudi ob\u010dinski praznik, bo torej popoldne potekal tradicionalni literarni ve\u010der Dom v jeziku. Na literarnem branju bo mogo\u010de sli\u0161ati dela nagrajenih avtoric in avtorjev iz lanskega leta Braneta Senega\u010dnika, Andreja E. Skubica, Natalije Milovanovi\u0107, Ane Schnabl, Ane Svetel in Helene Pirih Rosa. Zatem bodo odprli \u0161e razstavo likovnih umetnikov Trubarjevi kraji, ki \u017ee desetletja povezuje ustvarjalce iz razli\u010dnih slovenskih okolij in predstavlja pomemben del kulturnega utripa Trubarjeve doma\u010dije.<\/p>\n

Eden pomembnej\u0161ih Slovencev<\/p>\n

Po besedah predsednika Protestantskega dru\u0161tva Primo\u017e Trubar Matja\u017ea Grudna je dan Primo\u017ea Trubarja namenjen spominu na rojstvo \u010dloveka, ki ga je javnost v eni od anket prepoznala kot najpomembnej\u0161ega Slovenca. “Trubar nam je dal temelje slovenskega knji\u017enega jezika, prvo tiskano slovensko besedo, postavil temelje slovenskega \u0161olstva ter \u0161iril zavest o pomenu izobrazbe, samostojnega razmi\u0161ljanja in spo\u0161tovanja razli\u010dnosti v verskem in posvetnem \u017eivljenju,” je spomnil.<\/p>\n

Po njegovem mnenju praznik nagovarja vse Slovence, saj Trubarjeva dedi\u0161\u010dina presega verske okvire in predstavlja enega od temeljev slovenske kulturne in narodne identitete. Pobudo za uvedbo praznika je sicer leta 2008, ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, dal pisatelj in akademik Boris Pahor, dr\u017eavni praznik pa je bil uzakonjen leta 2010.<\/p>\n

Eden najbolj zapostavljenih slovenskih dr\u017eavnih praznikov<\/p>\n

V dru\u0161tvu sicer ugotavljajo, da gre danes za enega najbolj zapostavljenih slovenskih dr\u017eavnih praznikov. Nastal je v \u010dasu razprav o statusu dneva reformacije in po Grudnovih besedah ni dobil tak\u0161ne dru\u017ebene pozornosti, kot bi jo glede na Trubarjev pomen zaslu\u017eil. Kljub temu ga vsako leto zaznamujejo \u0161tevilne kulturne ustanove, \u0161ole, ob\u010dine in dru\u0161tva. Posebej slovesno ga praznujejo v Ob\u010dini Velike La\u0161\u010de, kjer je 8. junij tudi ob\u010dinski praznik in kjer skozi ves teden potekajo razli\u010dne kulturne prireditve.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Literarni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLiterarni ve\u010der Dom v jeziku (letos se bo odvil 13.) je v teh letih prerasel v neke vrste sve\u010dano akademijo slovenskega literarnega ustvarjanja. Na dogodku se sre\u010dajo in predstavijo aktualni dobitniki najpomembnej\u0161ih slovenskih literarnih nagrad in priznanj, s \u010dimer simbolno pove\u017eejo Trubarjevo dedi\u0161\u010dino z dana\u0161njim ustvarjanjem v slovenskem jeziku. Foto: Trubarjeva doma\u010dija<\/p>\n

Trubarjeva doma\u010dija \u0161e vedno brez ustrezne dr\u017eavne podpore<\/p>\n

Leto\u0161nje praznovanje ima po Grudnovih besedah \u0161e poseben pomen, saj Trubarjeva doma\u010dija zaznamuje 40 let svojega delovanja kot osrednje slovensko spominsko in kulturno sredi\u0161\u010de, posve\u010deno Trubarju in reformaciji. A kot pripominja, doma\u010dija kot eden najpomembnej\u0161ih spomenikov slovenske kulturne zgodovine \u0161e vedno nima ustrezne dr\u017eavne podpore. Ve\u010dina dejavnosti temelji na podpori lokalne skupnosti in prizadevnosti zaposlenih ter sodelavcev. Prav tako si \u017ee vrsto let prizadevajo, da bi dobila status spomenika dr\u017eavnega pomena, kar bi bilo primerno priznanje njenemu izjemnemu mestu v slovenski zgodovini in kulturi.<\/p>\n

Sicer pa Slovensko protestantsko dru\u0161tvo Primo\u017e Trubar in javni zavod Trubarjevi kraji, ki upravlja Trubarjevo doma\u010dijo, zelo tesno sodelujeta skozi vse leto. Kot je pojasnil Gruden, jih povezujejo skupni cilji ohranjanja reformacijske dedi\u0161\u010dine, \u0161irjenja znanja o Trubarju ter spodbujanja kulturnega in izobra\u017eevalnega delovanja.<\/p>\n

“Sodelujemo pri praznovanjih dneva reformacije, pripravi publikacij, obele\u017eevanju pomembnih obletnic osebnosti in dose\u017ekov reformacijske dobe ter pri \u0161tevilnih kulturnih dogodkih. Dru\u0161tvo med drugim organizira odmevne prireditve ob spominu na po\u017eig slovenskih protestantskih knjig v letih 1600 in 1601 pred ljubljanskim magistratom, mese\u010dna predavanja v Trubarjevi hi\u0161i literature v Ljubljani, tradicionalno likovno kolonijo v Moravskih Toplicah ter prireditev Dalmatinova zna\u010dka v Posavju, kjer se s svojimi literarnimi in likovnimi deli predstavljajo osnovno\u0161olci,” je na\u0161tel.<\/p>\n

Dru\u0161tvo je postavilo tudi spominska znamenja slovenskim reformatorjem na Bledu, v Wittenbergu in Trstu. Povezani so tudi z vodstvom slovenske evangeli\u010danske skupnosti in \u0161tevilnimi sorodnimi ustanovami doma in v tujini.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kot
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKot ob prazniku opozarja predsednik Protestantskega dru\u0161tva Primo\u017e Trubar Matja\u017e Gruden, Trubarjeva doma\u010dija kot eden najpomembnej\u0161ih spomenikov slovenske kulturne zgodovine \u0161e vedno nima ustrezne dr\u017eavne podpore. Ve\u010dina dejavnosti temelji na podpori lokalne skupnosti in prizadevnosti zaposlenih ter sodelavcev. Prav tako si \u017ee vrsto let prizadevajo, da bi dobila status spomenika dr\u017eavnega pomena, kar bi bilo primerno priznanje njenemu izjemnemu mestu v slovenski zgodovini in kulturi. Foto: Trubarjeva doma\u010dija<\/p>\n

Nata\u0161a Pirc Musar: Naj bo Trubarjev zgled navdih za odgovorno ravnanje za skupno dobro
Predsednica republike Nata\u0161a Pirc Musar je ob dnevu Primo\u017ea Trubarja zapisala, da slovenski jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temve\u010d nosilec na\u0161e kulture, zgodovinskega spomina in prihodnjih prizadevanj. Pozvala je, naj Trubarjev zgled tudi danes navdihuje k odgovornemu ravnanju za skupno dobro, k spo\u0161tovanju kulture in jezika ter k zaupanju v mo\u010d besede, dialoga in znanja.<\/p>\n

“Njegova dedi\u0161\u010dina ni zapisana le v prvih slovenskih knjigah, temve\u010d tudi v trajnem sporo\u010dilu o pomenu jezika, znanja in narodne skupnosti,” je zapisala.<\/p>\n

Dodala je, da je Trubar razumel, da narod obstane takrat, ko zna misliti, govoriti in ustvarjati v svojem jeziku. V \u010dasu velikih dru\u017ebenih in duhovnih pretresov je Trubar po besedah Pirc Musar premogel pogum in vizijo, da je Slovencem prvi\u010d spregovoril v jeziku, ki so ga prepoznali kot svojega. “S tem ni ustvarjal zgolj knjig, temve\u010d je postavljal temelje skupne identitete, narodne zavesti in samozavesti,” je \u0161e zapisala. Tudi danes, v \u010dasu globalne povezanosti, hitrega tehnolo\u0161kega razvoja in \u0161tevilnih izzivov sodobnega sveta, ostaja njegovo sporo\u010dilo izjemno aktualno, je poudarila.<\/p>\n

“Slovenski jezik je nosilec na\u0161e kulture”
Slovenski jezik po besedah Nata\u0161e Pirc Musar ni le sredstvo sporazumevanja, temve\u010d nosilec na\u0161e kulture, zgodovinskega spomina in prihodnjih prizadevanj. Znanje, odprtost duha ter kriti\u010dno mi\u0161ljenje ostajajo temeljne vrednote svobodne, demokrati\u010dne in samozavestne dru\u017ebe, je dodala.<\/p>\n

Stevanovi\u0107 o Trubarju: Eden velikih mislecev na\u0161e zgodovine<\/p>\n

\u017de v petek so v poklon Trubarju v dr\u017eavnem zboru pripravili prireditev, na kateri sta zbrane nagovorila predsednik DZ-ja Zoran Stevanovi\u0107 in predsednica odbora za kulturo Alenka Jeraj. Stevanovi\u0107 je reformatorja Trubarja ozna\u010dil za enega od velikih mislecev na\u0161e zgodovine in izpostavil njegovo misel Stati inu obstati.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tradicionalno
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTradicionalno se praznika spomnijo tudi v dr\u017eavnem zboru, kjer so proslavo izvedli v petek. Foto: \u017diga \u017divulovi\u0107 jr.\/BoBo<\/p>\n

“Njegova misel Stati inu obstati je \u0161e danes izjemno aktualna. Le kdor bo vztrajal na za\u010drtani poti, si prizadeval za uresni\u010devanje svojih vrednot in na\u010del, se bo obdr\u017eal in pre\u017eivel. Stagnacija ne pride v po\u0161tev, edina pot je pot, ki vodi naprej,” je poudaril predsednik dr\u017eavnega zbora. O svoji zgodovini bi se morali, kot je poudaril, u\u010diti predvsem danes, v obdobju globalizacije in tehnologije, ko je skrb za ohranjanje slovenskega jezika \u0161e toliko pomembnej\u0161a.<\/p>\n

Slovenski narod je po njegovem mnenju v zgodovini \u017ee ve\u010dkrat dokazal, da je zmo\u017een pre\u017eiveti, ne glede na to, pred kak\u0161nimi preizku\u0161njami se je zna\u0161el. \u017divimo v prelomnih \u010dasih, v \u010dasih, ko moramo poskrbeti za nadaljnji razvoj in napredek Slovenije, \u010de \u017eelimo ohraniti svojo neodvisnost in suverenost, je \u0161e poudaril.<\/p>\n

“Pomembno je zavedanje lastne odgovornosti, da stojimo na ramenih velikanov”<\/p>\n

Po besedah Stevanovi\u0107a je pomembno zavedanje lastne odgovornosti, da stojimo na ramenih velikanov, kot je bil Trubar, ter njihovo znanje, dose\u017eke in spoznanja uporabiti za lastni napredek. Kot je dejal, je to mogo\u010de le, \u010de stopimo skupaj in prebrodimo nestrinjanja, ki nas \u0161e vedno uni\u010dujejo. Slovenski jezik je, kot je \u0161e poudaril, najdragocenej\u0161a zapu\u0161\u010dina Primo\u017ea Trubarja in osrednji del slovenske kulturne zgodovine, ki jo moramo vsak dan znova \u010dastiti in ceniti.<\/p>\n

Predsednica odbora za kulturo Alenka Jeraj je spomnila, da je Primo\u017e Trubar, ki velja za osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in obenem najpomembnej\u0161ega Slovenca v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda, avtor prvih tiskanih knjig v slovenskem knji\u017enem jeziku, Abecednik in Katekizem. Trubar je po njenih besedah pri Slovencih in Slovenkah prebudil narodno zavest in domoljubje, ki pa nam ga danes velikokrat primanjkuje.<\/p>\n

Nastopili so tudi dijaki Gimnazije in ekonomske \u0161ole Sre\u010dka Kosovela iz Se\u017eane z recitacijami pesmi Sre\u010dka Kosovela, katerega stoletnico smrti zaznamujemo letos, in parlamentarni pevski zbor Kvorum.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Gre za poklon ob dr\u017eavnem prazniku, posve\u010denem dnevu Primo\u017ea Trubarja. Dogodek bo neposredno prena\u0161al 3. program Radia Slovenija…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":119414,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[33624,1152,33623,59,61,62,37,58,60,38,33625],"class_list":["post-119413","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-dan-primoza-trubarja","tag-dz","tag-primoz-trubar","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-trubarjeva-domacija"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116714094409414147","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/119413","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=119413"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/119413\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/119414"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=119413"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=119413"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=119413"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}