\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
![\"Mesinska](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/66990465.jpg\" "\\"Mesinska")
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t\tMesinska o\u017eina. Foto: Reuters<\/p>\n
Italija je glede priseljevanja dr\u017eava kratkega spomina, pozablja, da so bili Italijani, \u010dim so postali dr\u017eavljani v lastni dr\u017eavi, takoj tudi izseljenci. Komaj so dobili svojo dr\u017eavo, \u017ee so jo zaradi rev\u0161\u010dine in v iskanju bolj\u0161ih pogojev za \u017eivljenje za\u010deli zapu\u0161\u010dati. V sto letih od nastanka kraljevine Italije leta 1860 do \u0161estdestih let prej\u0161njega stoletja se je po uradnih statistikah s trebuhom za kruhom izselilo skoraj 30 milijonov ljudi, ve\u010d kot polovica vsega prebivalstva.<\/p>\n
In potem, ko so v zadnjih letih val priseljevanja do\u017eiveli veliko pozneje kot Anglija, Francija ali Nem\u010dija, so druga kultura, druge navade pred doma\u010dim pragom za Italijane realnost, v kateri se ne znajdejo.<\/p>\n
“Imamo desni\u010darsko vlado, ki je svoj volilni uspeh zgradila na napadanju migrantov, potem ko so nehali napadati nas, ju\u017enjake,” pravi Giovanni Zinna, ki se je pred leti vrnil iz Tanzanije, kjer je delal kot pogodbeni delavec v turizmu. “Pravo olaj\u0161anje je, da nismo za vse italijanske tegobe ve\u010d krivi ju\u017enjaki, pa\u010d pa so zdaj to migranti. A priseljenci nam ne kradejo slu\u017eb, pa\u010d pa nas samo prisilijo k priznanju, da imamo politike na podro\u010dju dela, ki ne delujejo. In s tem se moramo ukvarjati, ne z migranti. Migranti so kve\u010djemu tisti, zaradi katerih so ti problemi vidni.”<\/p>\n
Giovanni je eden od ustanoviteljev dru\u0161tva Molti volti, ki je v Palermu nastalo leta 2014. Molti volti v italijan\u0161\u010dini pomeni veliko obrazov. Kot je veliko obrazov, ki v zdru\u017eenju delajo ali ki vanj zahajajo. Obrazi razli\u010dnih barv, starosti, spolov. Dvajset zaposlenih iz devetih dr\u017eav s \u0161tirih celin. Imajo restavracijo, bar, \u010ditalnico, prostor in organizacijo dogodkov.<\/p>\n
“Tujcem damo redno zaposlitev,” pojasnjuje Giovanni. “Oseba brez redne zaposlitve nima ne pravic ne glasu; delo je pomembno, ker je za tujca prvi korak do neodvisnosti. Na\u0161 projekt temelji na socialni in delovni vklju\u010denosti, ker vklju\u010devanje spodbujamo z delovnega in socialnega vidika.”<\/p>\n
V Italiji med priseljenci najve\u010d Romunov<\/p>\n
Danes v Italiji uradno \u017eivi 5,8 milijona priseljencev iz drugih dr\u017eav, dobrih 9 odstotkov vsega prebivalstva. Najve\u010d je Romunov \u2013 njihovo \u0161tevilo se je po vstopu Romunije v Evropsko unijo podvojilo \u2013 na drugem mestu so Albanci, na tretjem Maro\u010dani, sledijo Kitajci in Ukrajinci.<\/p>\n
To so tako imenovani zakoniti priseljenci, ljudje, ki imajo v Italiji bodisi stalno bodisi za\u010dasno bivali\u0161\u010de, otroci obiskujejo italijanske \u0161ole, odrasli imajo redno zaposlitev, pla\u010dujejo davke in prispevke, za veliko \u0161tevilo italijanskih podjetij in gospodinjstev so nenadomestljiva delovna sila. Predstavljajo 10 odstotkov vseh italijanskih delavcev in ustvarijo 10 odstotkov italijanskega bruto dru\u017ebenega proizvoda.<\/p>\n
A to je obraz priseljevanja, za katerega se italijanska politika bolj malo zmeni. Osredoto\u010dena na zatiranje nezakonitega priseljevanja pogosto pozablja na ukrepe za integracijo priseljencev, ki so postali nelo\u010dljivi del dru\u017ebe.<\/p>\n
“Sem “propadli” biolog, ker pa\u010d ne delam kot biolog, a sem se kot biolog nau\u010dil, da so razli\u010dne vrste v naravnih ekosistemih dejavniki evolucije in za\u0161\u010dite. Razli\u010dnost ponuja ve\u010d mo\u017enosti in ve\u010d odgovorov na probleme. Enako velja za \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe. \u010clove\u0161ka razli\u010dnost je za nas vrednota, bogastvo, ki ga je treba iskati in varovati. Po drugi strani pa se trenutno v Italiji in po svetu razli\u010dnost pogosto dojema kot problem in se z njo tako tudi ravna,” pravi Giovanni Zinna.<\/p>\n
Sistem dovoljenj za delo in bivanje za tujce je v Italiji lahko tudi za socialna zdru\u017eenja in dobrodelne organizacije za\u010daran krog. Delo lahko nudijo le tistim, ki \u017ee imajo dokumente. Za tujce brez dokumentov redna delovna pogodba, ki bi jim pomagala iz prime\u017ea nezakonitosti, ni mo\u017ena.<\/p>\n
“Zaposlimo lahko le tiste, ki so \u017ee v italijanskem sistemu za sprejem migrantov bodisi kot prosilci za azil bodisi \u017ee imajo kakr\u0161enkoli drug dokument,” pravi Zinna. “\u010ce dobijo \u0161e delo, svoj status potrdijo in lahko dobijo \u0161e dovoljenje za bivanje. Ne velja pa obratno, kar je zagotovo problem. Toda \u010de bi zaposlovali nezakonite priseljence, bi storili kaznivo dejanje.”<\/p>\n
Priseljenci imajo v Italiji klju\u010dno vlogo tudi pri demografski stabilnosti, saj uravnavajo mo\u010dan naravni upad \u0161tevila italijanskih prebivalcev; \u0161tevilo rojstev, 355.000, je bilo lani v Italiji na zgodovinsko najni\u017eji ravni.<\/p>\n
“V Italiji se brez migrantov sesuje celotno gospodarstvo: celoten kmetijski sektor, gradbeni sektor, velik del turisti\u010dnega in gostinskega sektorja. Potem gospodinjstva in zdravstvena oskrba. Vse to temelji ne na migrantski delovni sili, pa\u010d pa na izkori\u0161\u010danju migrantske delovne sile,” pravi Alessandra Sciurba, profesorica na palermski pravni fakulteti.<\/p>\n