![\"Vladimir](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/FP-Vladimir_Rukavina__Festival_Lent_2029__Foto__Matej_Kristovic-600.webp\")
<\/p>\nVladimir Rukavina je mariborska legenda, kulturni delavec, ki \u017ee ve\u010d kot tri desetletja soustvarja in ustvarja festival Lent, ki je spremenil podobo Maribora. Med festivalom ga je najve\u010dkrat mogo\u010de sre\u010dati na kolesu, s katerim se premika od prizori\u0161\u010da do prizori\u0161\u010da, sre\u010duje ljudi, prijatelje in sponzorje ter iz tega \u010drpa energijo.<\/p>\n
Festival Lent 2026 se bo za\u010del 26. junija s koncertom skupine Dubioza Kolektiv, vse do 4. julija pa bo na razli\u010dnih prizori\u0161\u010dih po Mariboru ponudil tradicionalno dogajanje za vse generacije \u2013 od koncertov in uli\u010dnega gledali\u0161\u010da do \u0161tevilnih kulturnih vsebin, ki mesto za nekaj dni spremenijo v veliko odprto prizori\u0161\u010de. Za direktorja Narodnega doma Maribor Vladimirja Rukavino Lent ni le festival, temve\u010d energija mesta, sre\u010devanje ljudi in trenutki, ki ostanejo za vedno. Ob morebitnem zadnjem aktivnem Lentovem poletju se ozira nazaj \u2013 na jazz no\u010di v \u017di\u010dkem dvoru, Raya Charlesa v avtomobilu, neuresni\u010deno koncertno dvorano ob Dravi in kulturo, ki po njegovem mnenju ostaja eno zadnjih resni\u010dnih veziv dru\u017ebe.<\/p>\n
Po vseh teh desetletjih v kulturi \u2013 ste pred za\u010detkom Festivala Lent \u0161e vedno nemirni ali ste danes \u017ee bolj spro\u0161\u010deni?<\/p>\n
Mislite tako, kot bi moji rekli: ali sem \u0161e vedno \u00bbgib\u010den, pro\u017een, vsega zmo\u017een\u00ab? Upam, da sem. Leta sicer prinesejo svoje \u2013 lasje so danes druge barve kot neko\u010d \u2013, dejstvo pa je, da vse \u017eivljenje po\u010dnem nekaj, kar je redko komu dano. Moj poklic je hkrati moj hobi, zato mi te stvari niso te\u017eke. Gremo naprej. Sam se \u0161e vedno po\u010dutim dobro.<\/p>\n
Lent vsako leto prinese kaj novega, katere so najve\u010dje novo\u200bsti leto\u0161njega?<\/p>\n
Prav velikih novosti pravzaprav ni. \u017dal \u017ee vrsto let nimamo ve\u010d plavajo\u010dega odra na Dravi, ki nas je resni\u010dno lo\u010dil od drugih festivalov. Mestna oblast je temu nasprotovala, \u010de\u0161 da gre za najlep\u0161i zaliv na Dravi in da odra tam ne bi smelo biti. \u0160koda, saj je bilo prostora za pribli\u017eno \u0161tiri tiso\u010d ljudi. Spomnim se izvedbe Labodjega jezera. Stal sem na vrhu tribun in opazoval plesalce, medtem ko so pravi labodi priplavali do odra in \u00bbgledali\u00ab predstavo. To so bili res neponovljivi trenutki. Program ostaja dober in zanimiv, vendar je dejstvo, da smo bili neko\u010d s plavajo\u010dim odrom nekaj posebnega. Danes ima skoraj vsako mesto svoj trg in svoj oder, zato so si festivali med seboj vse bolj podobni.<\/p>\n
<\/p>\n
Vladimir Rukavina – Gogo na Lentu 2019 \/ Foto: Matej Kristovi\u010d<\/p>\n
\u010cesa se letos najbolj veselite?<\/p>\n
Vedno se najbolj veselim tega, da bomo znova za\u010deli poletje na Lentu. Predvsem pa vzdu\u0161ja. Maribor je v \u010dasu Lenta druga\u010den \u2013 bolj odprt, pre\u0161eren, kozmopolitski. Pripeljemo ljudi razli\u010dnih kultur, narodnosti in glasbenih izrazov. V mesto prinesemo posebno energijo, prijaznost in ob\u010dutek povezanosti, na kar so ljudje upravi\u010deno ponosni. Takrat je Maribor prepoznan v svoji najlep\u0161i lu\u010di. Seveda se veselim tudi sre\u010danj s prijatelji ter koncertov Dubioze in Laibacha, s katerima me ve\u017ee posebno sodelovanje iz \u010dasa, ko je bila Ljubljana mesec kulture. Takrat smo skupaj s skupino Laibach in Slovensko filharmonijo ustvarili poseben projekt, ki je pomembno zaznamoval tudi mojo kariero. Po eni strani mora\u0161 slediti ob\u010dinstvu in mu ponuditi tisto, kar ima rado, po drugi strani pa ga mora\u0161 tudi izobra\u017eevati in mu odpirati nova obzorja. Ko ti ljudje za\u010dnejo zaupati, jim lahko predstavi\u0161 tudi kaj druga\u010dnega. Oder OTP ob Stari trti denimo deluje \u017ee tretje leto. Koncerte pripravljamo ob osmih zve\u010der, ko je \u0161e prijetno toplo in sonce po\u010dasi zahaja. Ljudje pridejo, ker vedo, da bodo sli\u0161ali nekaj novega. Lent je vedno poln presene\u010denj. Zelo se veselim tudi leto\u0161nje, \u017ee 30. Ane Desetnice v Mariboru. Marsikdo ne ve, da se je pravzaprav za\u010dela tukaj. Ko se je morala iz Ljubljane preseliti drugam, sva se z Gorom Osojnikom sre\u010dala in prve tri leta festival gostila v Mariboru. Danes je to velik vseslovenski festival.<\/p>\n
Kateri trenutek s Festivala Lent vam je najbolj ostal v spominu?<\/p>\n
Tak\u0161nih trenutkov je bilo ogromno. Eden najbolj nepozabnih sega v \u010das, ko je bil dana\u0161nji \u017di\u010dki dvor \u0161e ru\u0161evina. Lent smo gradili tako, da smo po mestu iskali propadajo\u010de prostore, jih uredili, jim vdahnili \u017eivljenje in vanje pripeljali kulturo. Spomnim se ve\u010dera, ko je tam nastopal legendarni jazzist Lester Bowie s svojim orkestrom. Po koncertu na glavnem odru so pri\u0161li v \u017di\u010dki dvor na jam session. Stra\u0161no je de\u017eevalo, njih dvanajst \u2013 sami vrhunski glasbeniki \u2013 pa je igralo za nas, ki nas je bilo manj kot njih. Med skladbami so si menjavali in\u0161trumente in igrali do jutra. Pija\u010da je tekla v potokih, veselje prav tako. To je eden tistih trenutkov, ki jih ne bom nikoli pozabil. Ali pa Ray Charles. Vozil sem ga \u2013 kot v filmu Za volanom gospodi\u010dne Daisy, le obratno. Beli \u010dlovek je vozil temnopoltega glasbenika. Sedel je zadaj v avtomobilu in med vo\u017enjo bral besedila v brajici, zato sva se lahko ves \u010das pogovarjala. Tak\u0161nih trenutkov preprosto ne pozabi\u0161.<\/p>\n
Tistim, ki bodo nadaljevali, \u017eelim veliko poguma, uspeha in sr\u010dnosti. Da bodo \u0161e naprej \u0161irili obzorja in povezovali ljudi. To, da se ne bi ve\u010d sre\u010devali, pa dvomim. Saj bom imel verjetno dovolj pokojnine vsaj za kak\u0161en \u0161pricer.<\/p>\n
Lent je skozi desetletja postal simbol Maribora. Je danes mesto bolj samozavestno kot neko\u010d?<\/p>\n
Maribor ima neki svoj \u00bbhalt\u00ab, kot bi rekli po mariborsko. Ljudje tukaj znajo stopiti skupaj, hkrati pa so izjemno sr\u010dni in prijazni. Vedno se je kaj dogajalo \u2013 od delavskih uporov do pomembnih zgodovinskih prelomnic. Po drugi strani pa je Maribor zaznamovan tudi z me\u0161anico temperamentov. Veliko Primorcev je po vojni pri\u0161lo sem \u2013 tudi moja dru\u017eina izvira iz Trsta. Moj praded je bil upravitelj Narodnega doma v Trstu, ko so ga po\u017egali fa\u0161isti, in se je re\u0161il skozi streho. Potem pa sem nekako tudi sam pristal kot upravitelj Narodnega doma v Mariboru.<\/p>\n
Narodni dom je za letoma 2026 in 2027 pridobil status javnega zavoda v javnem interesu dr\u017eave. Kaj to konkretno pomeni?<\/p>\n
Ta status smo sicer \u017ee imeli, zdaj pa smo ga ponovno pridobili za dve leti. Hvala bogu, da se je to zgodilo, saj je bilo to vedno nekoliko problemati\u010dno podro\u010dje. Narodni dom s svojimi dejavnostmi \u017ee dolgo presega ob\u010dinske in regionalne okvire \u2013 delujemo po vsej Sloveniji. Tak\u0161ne stvari pa so pogosto odvisne tudi od politike. Na sre\u010do je dr\u017eava zdaj to ponovno prepoznala. Finan\u010dno to sicer ne pomeni velike razlike, omogo\u010da pa stabilnej\u0161e temelje za razvoj in na\u010drtovanje. Doslej smo bili predvsem odvisni od razpisov ministrstva in nismo bili neposredno financirani. Obenem smo v zadnjih letih \u0161e zrasli. Mesto se je odlo\u010dilo, da nam v upravljanje preda tudi novi Center Rotov\u017e \u2013 eno najve\u010djih infrastrukturnih nalo\u017eb v kulturi v Mariboru. Poleg knji\u017enice in galerije bo tam tudi nov kino umetni\u0161kega filma. To pomeni nove programe, nove prostore in tudi ve\u010d zaposlenih.<\/p>\n
Je kak\u0161na stvar, ki ste jo dolgo \u017eeleli uresni\u010diti, pa vam ni uspela?<\/p>\n
Zelo mi je \u017eal, da ni pri\u0161lo do realizacije ideje o novi koncertni dvorani ob Dravi, ki jo Maribor nedvomno potrebuje. Sam sem imel v mislih lokacijo pri Vodnem stolpu na Lentu. Ideja je bila, da bi se od Koro\u0161ke ceste dvorana spu\u0161\u010dala proti reki. Ob njej bi lahko uredili galerijo, morda celo akvarij, v Dravi pa ustvarili otok z letnim prizori\u0161\u010dem \u2013 nekaj podobnega Kri\u017eankam. \u017dal bo to o\u010ditno moralo po\u010dakati na bolj\u0161e \u010dase.<\/p>\n
Kako vidite prihodnost kulture? Vas skrbi?<\/p>\n
Vedno te malo skrbi. A kultura je trdo\u017eiva. \u010ce ne bi bila, ne bi pre\u017eivela vsega, kar je \u017ee dala skozi. Na\u0161e poslanstvo je ljudem ponuditi nekaj, za kar sploh ne vedo, da pogre\u0161ajo. To se je najbolj pokazalo med epidemijo covida. Takrat smo rekli: sveta ne sme biti brez \u017eive kulture. Prvi koncert po zaprtju v Sloveniji smo pripravili prav tukaj \u2013 glasbeniki so igrali na stolpu Narodnega doma, ljudje pa so poslu\u0161ali spodaj. Nato smo nastopali \u0161e z balkonov po mestu, iz \u010desar je pozneje nastala vseslovenska pobuda Glasba z balkonov.<\/p>\n
Bo leto\u0161nji Lent nekoliko bolj \u010dustven, saj ste namignili, da je morda zadnji v aktivni vlogi?<\/p>\n
Mogo\u010de res. Potem pa \u2013 penzija. Morda bom na Dravi privezal barko in Lent opazoval z vode. Ribi\u010d sicer nikoli nisem bil, je pa Vlado Kreslin med tonskimi vajami lovil ribe kar z na\u0161ega plavajo\u010dega odra. No, bolj je namakal trnek kot lovil.<\/p>\n
Kaj vas zasebno najbolj spro\u0161\u010da?<\/p>\n
Rad grem na pija\u010do s prijatelji, zelo rad sem na barki, rad imam mir in plovbo. Velika ljubezen pa so tudi knjige. Zdaj imam tudi elektronski bralnik \u2013 lahko pove\u010da\u0161 \u010drke, prevaja\u0161 besede, zelo prakti\u010den je.<\/p>\n
Kaj bi radi, da ostane za vami?<\/p>\n
Da ljudje nadaljujejo. Da ostanejo pokon\u010dni in da delajo s strastjo. Kultura ni poklic za denar, ampak poslanstvo. Tistim, ki bodo nadaljevali, \u017eelim veliko poguma, uspeha in sr\u010dnosti. Da bi \u0161e naprej \u0161irili obzorja in povezovali ljudi. To, da se ne bi ve\u010d sre\u010devali, pa dvomim. Saj bom imel verjetno dovolj pokojnine vsaj za kak\u0161en \u0161pricer.<\/p>\n
Vedno nas je zanimalo \u2013 od kod ste dobili vzdevek Gogo?<\/p>\n
Ko sem bil majhen, so mi star\u0161i povedali, da sem ves \u010das govoril: \u00bbGor, gor, gor!\u00ab In potem sem postal Gogo. Danes me tako kli\u010dejo prakti\u010dno vsi. Na \u00bbVladimir\u00ab se skoraj ne odzivam, ker tega nisem vajen. Edino v tujini ali pri poslovnih partnerjih me ve\u010dinoma kli\u010dejo Vladimir.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vladimir Rukavina je mariborska legenda, kulturni delavec, ki \u017ee ve\u010d kot tri desetletja soustvarja in ustvarja festival Lent,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":120438,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[22],"tags":[33859,15624,2228,2808,33860,150,7467,62,37,58,60,38,4675,10767,11087],"class_list":["post-120437","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-maribor","tag-dubioza-kolektiv","tag-festival-lent","tag-koncerti","tag-kulturni-dogodki","tag-kulturni-festival","tag-maribor","tag-narodni-dom-maribor","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-slovenska-kultura","tag-ulicna-umetnost","tag-vladimir-rukavina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116719135365678367","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/120437","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=120437"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/120437\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/120438"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=120437"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=120437"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=120437"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}