Statistike zadovoljstva z \u017eivljenjem v EU<\/p>\n
Eurostat\u00a0<\/a>je konec leta 2025 objavil izsledke raziskave glede zadovoljstva z \u017eivljenjem Evropejcev za preteklo leto.\u00a0Leta 2024 je bilo povpre\u010dno zadovoljstvo z \u017eivljenjem v Evropski uniji 7,2 to\u010dke od 10 mo\u017enih. Mlaj\u0161i ljudje, stari od 16 do 29 let, v EU so leta 2024 v povpre\u010dju ocenili svoje zadovoljstvo z \u017eivljenjem kot najvi\u0161je, razen na Danskem, Finskem in Nizozemskem. Vpra\u0161ani prebivalci vklju\u010denih evropskih dr\u017eav, ki \u017eivijo v gospodinjstvih z otroki, so leta 2024 v povpre\u010dju ocenili svoje zadovoljstvo z \u017eivljenjem vi\u0161je kot tisti, ki \u017eivijo v gospodinjstvih brez otrok.<\/p>\n Eurostat<\/p>\n Med tistimi z manj kot srednjo izobrazbo se je povpre\u010dno zadovoljstvo gibalo od 5,6 v Bolgariji do 7,7 na Finskem. Tisti s srednjo izobrazbo so bili najmanj zadovoljni v Bolgariji (6,2) in najbolj zadovoljni v Romuniji (7,8). Ljudje s terciarno izobrazbo so svoje zadovoljstvo z \u017eivljenjem ocenili z najni\u017ejo oceno 6,8 v Bolgariji ter najvi\u0161jo 8,4 v Romuniji. Najve\u010dja razlika v zadovoljstvu med tistimi z manj kot srednjo izobrazbo in tistimi s terciarno izobrazbo je bila opa\u017eena na Slova\u0161kem (razlika 1,4 to\u010dke) ter v Gr\u010diji, na Hrva\u0161kem in Mad\u017earskem (vse 1,3).<\/p>\n Visoki davki, zadovoljstvo z \u017eivljenjem in samomorilnost<\/p>\n Glede na to, da je zadnja razpolo\u017eljiva celovita raziskava o zadovoljstvu Evropejcev z \u017eivljenjem iz leta 2024<\/a>, smo v spodnjo tabelo vklju\u010dili podatke o obdav\u010denju iz istega leta<\/a>. Poleg tega smo v tretji stolpec tabele dodali tudi najnovej\u0161e podatke o obdav\u010denju dr\u017eav\u00a0(ve\u010d o tem smo poro\u010dali v \u010dlanku na TEJ POVEZAVI<\/a>). V \u010detrti stolpec smo vklju\u010dili podatke WHO iz leta 2021<\/a>\u00a0glede samomorilnosti v izbranih evropskih dr\u017eavah.<\/p>\n Dr\u017eave v tabeli so razporejene glede na vi\u0161ino davkov, pri \u010demer je na prvem mestu Danska, ki je imela leta 2024 najvi\u0161jo obdav\u010ditev 55,9 %, v dveh letih je najvi\u0161jo stopnjo obdav\u010denja pove\u010dala \u0161e za 4,6 % in letos zna\u0161a rekordnih 60,5 %. Po parametru zadovoljstva z \u017eivljenjem\u00a0je Danska zelo visoko, saj so jo ocenili z oceno 7,6 (najvi\u0161ja ocena je 7,8), obenem je stopnja samomorilnosti v tej skandinavski dr\u017eavi\u00a0ni\u017eja od ve\u010dine\u00a0in zna\u0161a 10,5 % (povpre\u010dje evropskih dr\u017eav iz tabele je 11,93 %).<\/p>\n Med vsemi vklju\u010denimi evropskimi dr\u017eavami so prebivalci z \u017eivljenjem najbolj zadovoljni na Finskem z oceno 7,8, ki je po vi\u0161ini davkov leta 2024 na 8. mestu, najvi\u0161je obdav\u010denje v tej dr\u017eavi je leta 2024 zna\u0161alo 51,8 %. Sledita Slovenija in \u0160vica z oceno zadovoljstva z \u017eivljenjem 7,7. Medtem ko imamo v Sloveniji najvi\u0161je obdav\u010denje 50 %, ki se v letih od 2024 do 2026 ni spreminjalo, je v \u0160vici precej ni\u017eje, in sicer 39,5 % leta 2024 oziroma 39,7 % v teko\u010dem letu. Oceno zadovoljstva z \u017eivljenjem pa ima enako visoko (7,7) tudi Romunija, ki je sicer z 10 % dr\u017eava z najni\u017ejim obdav\u010denjem, saj je v tabeli na zadnjem mestu poleg Bolgarije, ki pa ima z 6,2 to\u010dkami eno najni\u017ejih ocen zadovoljstva prebivalcev z \u017eivljenjem.<\/p>\n Slovenci smo po podatkih WHO iz leta 2021 na drugem mestu glede na stopnjo samomorilnosti v Evropi.\u00a0<\/p>\n Dr\u017eava, v kateri so prebivalci z \u017eivljenjem najmanj zadovoljni, je Tur\u010dija, in sicer so jo ocenili z 5,8, glede davkov pa se nahaja nekje na sredini tabele (40,8-% obdav\u010denje). Kljub temu, da so Turki podali najni\u017ejo oceno zadovoljstva z \u017eivljenjem med vklju\u010denimi dr\u017eavami, pa je po podatkih WHO Tur\u010dija dr\u017eava z najni\u017ejo stopnjo samomorilnosti v Evropi, in sicer 2,7 %. Druga dr\u017eava, v kateri\u00a0najmanj ljudi izvede samomor, je Ciper s 3 %, zelo malo jih je tudi v Gr\u010diji, po podatkih WHO le 4,7 %.\u00a0<\/p>\n Povpre\u010dje samomorilnosti v evropskih dr\u017eavah iz seznama je 11,93 %. Dr\u017eava z najvi\u0161jo stopnjo je Litva z 22,1 %, na drugem mestu pa je Slovenija z 18,9 %.\u00a0<\/p>\n Za prvih 10 dr\u017eav, kjer imajo najvi\u0161je davke, bi lahko rekli, da imajo vse tudi nadpovpre\u010dno zadovoljstvo z \u017eivljenjem, ocene prebivalcev so od 7,1 do 7,6. Povpre\u010dno zadovoljstvo z \u017eivljenjem v teh dr\u017eavah dosega oceno 7,49, kar je za 0,29 to\u010dke vi\u0161je od evropskega povpre\u010dja, ki je 7,2. Obenem pa je, nekoliko kontradiktorno, tudi samomorilnost v teh dr\u017eavah, ki zna\u0161a 13,9 %, vi\u0161ja od povpre\u010dja za 1,97 %.<\/p>\n V primerjavi z letom 2024 se je letos stopnja obdav\u010denja najbolj pove\u010dala na Slova\u0161kem, in sicer za 10 %, najve\u010dje zni\u017eanje pa so do\u017eiveli na Finskem, za kar 6 %. Bolj drasti\u010dnih sprememb v obdav\u010denju od leta 2024 ni, Latvija je najvi\u0161jo zakonsko stopnjo dohodnine pove\u010dala za 5 %, Estonija pa za 4 %.<\/p>\n Morda vas zanima tudi:<\/p>\n![\"Zadovoljstvo](\"\/media\/img\/20\/3d\/bb64b5f31d17b58b798d.png\"\/)
<\/p>\n