{"id":120554,"date":"2026-06-09T09:51:15","date_gmt":"2026-06-09T09:51:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/120554\/"},"modified":"2026-06-09T09:51:15","modified_gmt":"2026-06-09T09:51:15","slug":"spor-med-airbusom-in-dassaultem-pokopal-najdrazji-posamicni-evropski-obrambni-projekt","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/120554\/","title":{"rendered":"Spor med Airbusom in Dassaultem pokopal najdra\u017eji posami\u010dni evropski obrambni projekt"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u0160esta
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u0160esta generacija bojnih letal pomeni premik od “samostojnega lovca” k mre\u017enemu, ve\u010dplatformnemu sistemu, v katerem letalo postane le osrednji del \u0161ir\u0161ega digitalnega in avtonomnega bojnega sistema. Letalo FCAS bi tako “poveljevalo” manj\u0161im in ve\u010djim brezpilotnim letalom. Foto: Airbus<\/p>\n

Po navedbah ve\u010d virov sta nem\u0161ki kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron prej\u0161nji teden ob robu vrha Evropske unije in Zahodnega Balkana v \u010crni gori po pogovoru ugotovila, da ni mo\u017enosti za prekinitev zastoja razvoja, saj glavna industrijska partnerja ne bosta zmogla biti enotna pri izgradnji skupnega bojnega letala.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Projekt FCAS, ki naj bi bil operativen leta 2040, so leta 2017 zagnali s ciljem, da bi evropska podjetja skupaj razvila novo generacijo bojnih letal, ki bi s\u010dasoma nadomestila francoske lovce rafale in bojna letala eurofighter, ki jih uporabljata Nem\u010dija in \u0160panija.<\/p>\n

Sto milijard evrov vreden projekt izgradnje skupnega evropskega lovca je dalj \u010dasa oviral spor med vpletenima podjetjema, francosko skupino Dassault Aviation in evropskim Airbusom, ki zastopa Nem\u010dijo in \u0160panijo.<\/p>\n

Predvsem podjetje Dassault so nekateri v Nem\u010diji obto\u017eili, da si prizadeva za revizijo sporazumov FCAS in prevzem ve\u010djega nadzora nad letalskim delom projekta.<\/p>\n

Septembra lani je Reuters ob sklicevanju na dokument nem\u0161kega obrambnega ministrstva poro\u010dal, da Francija onemogo\u010da vstop v naslednjo fazo razvoja z zahtevo po izklju\u010dnem vodenju projekta in 80-odstotnem dele\u017eu dela, kar je odstopalo od prvotnega dogovora med Parizom, Berlinom in Madridom.<\/p>\n

Po navedbah nem\u0161kega vladnega uradnika naj bi se kljub opustitvi skupnega bojnega letala nadaljevali drugi deli tega obse\u017enega projekta. “Pravo jedro sistema FCAS naj bi se nadaljevalo kot evropski sistem,” je dejal in projekt opisal kot “sistem, ki povezuje letala, brezpilotne letalnike in druge komponente v integrirano celoto”.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pri
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPri Airbusu, ki je s francoskim Dassaultem in \u0161pansko Indro tvoril konzorcij podjetij za izdelavo novega letala, so FCAS poimenovali “sistem sistemov”. Foto: EPA<\/p>\n

FCAS tako ne bi bil le bojno letalo \u0161este generacije, ampak tudi naslednja generacija oboro\u017eitvenih sistemov, pri katerih pomembno vlogo igrajo manj\u0161a in ve\u010dja brezpilotna letala, ki sodelujejo z glavnim lovcem. Vse skupaj je povezano v “bojno obla\u010dno platformo”, ki zdru\u017euje letala, brezpilotne letalnike, ladje, kopenske enote in satelite.<\/p>\n

Dogovor o skupnem razvoju novega bojnega letala in sistema FCAS sta leta 2017 sklenila Macron in takratna nem\u0161ka kanclerka Angela Merkel, medtem ko se je \u0160panija projektu pridru\u017eila dve leti pozneje. Francija in Nem\u010dija sta nato februarja 2020 podpisali 150 milijonov vreden dogovor o razvoju prototipa tega novega letala.<\/p>\n

Merz je v zadnjih mesecih ve\u010dkrat javno podvomil, ali Nem\u010dija sploh potrebuje bojno letalo \u0161este generacije s posadko, in dejal, da ne potrebujejo enakih lovcev kot Francija. Kot je zatrdil, nem\u0161ke zra\u010dne sile ne potrebujejo letala z jedrskimi zmogljivostmi, ki bi lahko pristajalo na letalonosilkah.<\/p>\n

Ob tem je nem\u0161ki kancler zagotavljal, da so v primeru nadaljevanja nesoglasij pripravljeni iskati druge partnerje za razvoj letal. Oblasti v Parizu in Madridu so medtem vztrajale, da \u017eelijo nadaljevati skupno razvijanje novih bojnih zmogljivosti.<\/p>\n

Iz Macronovega urada so sporo\u010dili, da sta se voditelja o projektu podrobno pogovarjala in ob\u017ealovala, da glavna partnerja nista mogla dose\u010di dogovora.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Glede
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGlede na dogovor naj bi Dassault razvil samo bojno letalo, naloga Airbusa pa je bila izdelava brezpilotnih letal. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNem\u0161ki sindikat se je zahvalil Merzu<\/p>\n

Odlo\u010ditev o kon\u010danju projekta, ki so ga opisovali kot najdra\u017eji posami\u010dni evropski obrambni projekt, prihaja v \u010dasu, ko voja\u0161ki predstavniki na Zahodu opozarjajo na nara\u0161\u010dajo\u010do gro\u017enjo Rusije, medtem ko ZDA stopnjujejo pritisk na Evropo in od nje zahtevajo ve\u010d izdatkov za oboro\u017eevanje.<\/p>\n

Evropski vir, seznanjen s pogajanji, je povedal, da obe strani zdaj i\u0161\u010deta kompromisno re\u0161itev, po kateri bi se drugi deli sistema, predvsem komunikacijsko omre\u017eje “bojni oblak”, \u0161e naprej razvijali pod imenom Future Combat Air System (FCAS).<\/p>\n

Gre predvsem za simboli\u010dno re\u0161itev, saj je FCAS splo\u0161en izraz za tak\u0161ne sisteme in ni vezan izklju\u010dno na ta projekt. Namen kompromisa je omogo\u010diti Macronu, da opusti razvoj letala, ne da bi moral uradno razglasiti smrt celotnega programa.<\/p>\n

Dassault in Airbus odlo\u010ditve nista takoj komentirala, je pa nem\u0161ki sindikat IG Metall pozdravil konec projekta, saj je bilo po njihovih besedah \u017ee ve\u010d mesecev jasno, da podjetji ne bosta mogli sodelovati enakopravno.<\/p>\n

“Rad bi se zahvalil Friedrichu Merzu za to te\u017eko, a nujno odlo\u010ditev, ki je v interesu Nem\u010dije kot letalskega industrijskega vozli\u0161\u010da in zaposlenih,” je dejal namestnik predsednika sindikata J\u00fcrgen Kerner.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u0160esta generacija bojnih letal pomeni premik od “samostojnega lovca” k mre\u017enemu, ve\u010dplatformnemu sistemu, v katerem letalo postane le…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":120377,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[33831,552,850,493,37,38,64,63],"class_list":["post-120554","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-bojno-letalo-seste-generacije","tag-fcas","tag-francija","tag-nemcija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116719536464016152","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/120554","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=120554"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/120554\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/120377"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=120554"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=120554"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=120554"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}