Ko kibernetski incident postane poslovni problem<\/p>\n
![\"Bo\u0161tjan](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3293486.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
Bo\u0161tjan Mehle, vodja oddelka odgovornostnih zavarovanj v GrECo International\u00a0in predsednik Zdru\u017eenja zavarovalnih posrednikov Slovenije FOTO: Leon Vidic<\/p>\n
Kibernetski incident danes ni ve\u010d samo tehni\u010dna te\u017eava. Kako hitro lahko postane tudi finan\u010dni problem podjetja?<\/p>\n
V zelo kratkem \u010dasu postane tudi finan\u010dni problem, ker vpliva na prihodke, poslovanje in odnose s strankami.<\/p>\n
Ali podjetja \u0161e vedno podcenjujejo finan\u010dne posledice kibernetskih incidentov?<\/p>\n
Podjetja \u0161e vedno podcenjujejo finan\u010dne posledice kibernetskih incidentov, predvsem kadar incident ocenjujejo prete\u017eno kot IT-vpra\u0161anje. V resnici so finan\u010dne posledice veliko \u0161ir\u0161e: vklju\u010dujejo obratovalni zastoj, izgubo prihodkov, stro\u0161ke kriznega komuniciranja, pravne postopke, podporo strankam in dolgoro\u010dnej\u0161i vpliv na zaupanje trga.<\/p>\n
\u00bbPodjetja obi\u010dajno najbolj prizadene izpad poslovanja.\u00ab<\/p>\n
Mednarodne raziskave ka\u017eejo zelo visoke stro\u0161ke kibernetskih incidentov. Kateri stro\u0161ki obi\u010dajno najbolj prizadenejo podjetja?<\/p>\n
Podjetja obi\u010dajno najbolj prizadene izpad poslovanja. Ta traja v povpre\u010dju 24 dni. Toliko \u010dasa dana\u0161nja podjetja ne morejo izvajati skoraj nobene poslovne aktivnosti. Potem pa pridejo \u0161e stro\u0161ki sanacije, forenzike, podpore strankam in tudi regulatorne posledice. Zato je skupni u\u010dinek pogosto ve\u010dji, kot se zdi na za\u010detku.<\/p>\n
IBM navaja, da je povpre\u010dni stro\u0161ek kr\u0161itve varnosti podatkov v letu 2024 dosegel skoraj pet milijonov dolarjev. Kateri stro\u0161ki so obi\u010dajno najve\u010dji problem?<\/p>\n
Najve\u010dji problem so obi\u010dajno stro\u0161ki, ki niso vidni na prvi pogled: obratovalni zastoj, motnje pri delu, obve\u0161\u010danje in podpora prizadetim, pravna pomo\u010d, forenzika in regulatorne posledice. Tudi IBM2 v poro\u010dilu za leto 2024 poudarja, da so prav izgubljeno poslovanje, \u00bbpost-incidentna\u00ab podpora in globe med glavnimi razlogi, da je povpre\u010dni stro\u0161ek kr\u0161itve dosegel 4,88 milijona USD.<\/p>\n
Allianz opozarja na rast obratovalnih zastojev zaradi kibernetskih incidentov. Kako mo\u010dno lahko tak\u0161ni zastoji vplivajo na poslovanje podjetja?<\/p>\n
Vpliv je lahko zelo velik, ker zastoj danes pogosto pomeni neposredno izgubo prihodkov, zamude pri dobavi, pogodbene kazni in pritisk na odnose s strankami. Allianz[1]<\/a> opozarja, da so pogojni obratovalni zastoji, tehnolo\u0161ki izpadi in spori glede kr\u0161itve zasebnosti podatkov v letu 2024 zajemali rekordnih 28 % vrednosti velikih kibernetskih \u0161kod, kar jasno ka\u017ee, da je obratovalni zastoj ena klju\u010dnih finan\u010dnih posledic kibernetskih incidentov.<\/p>\n Zakaj so podjetja danes bolj ranljiva<\/p>\n Kibernetski incidenti imajo hude finan\u010dne posledice. IBM navaja, da je globalni povpre\u010dni stro\u0161ek kr\u0161itve varnosti podatkov v letu 2024 dosegel 4,88 milijona USD. FOTO: Leon Vidic<\/p>\n Kako so mobiln\u200be tehnologije v zadnjih letih spremenile na\u010din razumevanja poslovnih tveganj?<\/p>\n Mobilne tehnologije so danes popolnoma spremenile na\u010din poslovanja. Niso ve\u010d samo orodje za komunikacijo, ampak del vsakodnevnih procesov. To pomeni ve\u010d u\u010dinkovitosti, hkrati pa tudi ve\u010d ranljivosti. Poslovna tveganja so zdaj bolj razpr\u0161ena, hitrej\u0161a in manj omejena na fizi\u010dno lokacijo podjetja. V\u010dasih smo tveganja razumeli predvsem skozi infrastrukturo v podjetju, danes pa moramo upo\u0161tevati \u0161e oddaljen dostop, mobilne naprave, aplikacijske ekosisteme in stalno povezavo med uporabniki, podatki in storitvami.<\/p>\n \u00bbVe\u010dja digitalna povezanost pomeni tudi ve\u010d potencialnih to\u010dk odpovedi.\u00ab<\/p>\n Veliko govorimo o digitalni povezanosti. Zakaj ta povezanost hkrati pomeni tudi ve\u010djo izpostavljenost kibernetskim tveganjem?<\/p>\n Ve\u010dja digitalna povezanost pomeni hitrej\u0161e in bolj u\u010dinkovito poslovanje, po drugi strani pa tudi, da se lahko ena napaka ali ena ranljivost zelo hitro raz\u0161iri in vpliva na \u0161ir\u0161e poslovanje oziroma nezmo\u017enost poslovanja podjetja.<\/p>\n Katere oblike kibernetskih incidentov so danes najve\u010dje tveganje za podjetja?<\/p>\n Med najpomembnej\u0161imi so danes izsiljevalski napadi, kraja ali zloraba poverilnic, vdori prek ranljivosti zunanjih sistemov, uhajanje podatkov in prekinitve poslovanja zaradi napadov ali tehnolo\u0161kih odpovedi. Posebna zna\u010dilnost sodobnih incidentov je, da pogosto zdru\u017eujejo ve\u010d teh elementov hkrati, zato so posledice za podjetje \u0161ir\u0161e kot neko\u010d.<\/p>\n Tveganje tretjih ponudnikov postaja nova realnost<\/p>\n FOTO: GrECo<\/p>\n \u00bbPodjetje ne more ve\u010d presojati varnosti samo znotraj svojih zidov.\u00ab<\/p>\n V zadnjem \u010dasu se pogosto omenja tveganje tretjih ponudnikov. Zakaj postaja to podro\u010dje za podjetja tako ob\u010dutljivo?<\/p>\n Tveganje tretjih ponudnikov postaja posebej ob\u010dutljivo zato, ker podjetja vse ve\u010d klju\u010dnih procesov selijo k zunanjim partnerjem, v obla\u010dne platforme in k specializiranim digitalnim ponudnikom. \u010ce pride do incidenta pri partnerju, posledice pogosto ne ostanejo pri njem, ampak se prenesejo na celotno verigo poslovanja, vklju\u010dno z izpadom storitev, uhajanjem podatkov in motnjami pri delu naro\u010dnika.<\/p>\n Zakaj so podjetja vse bolj ranljiva zaradi odvisnosti od zunanjih digitalnih partnerjev in obla\u010dnih storitev?<\/p>\n Ker del svoje operativne stabilnosti in podatkovne varnosti prena\u0161ajo na ekosistem partnerjev, nad katerim nimajo popolnega nadzora. Ve\u010d ko je zunanjih povezav, ve\u010d je potencialnih to\u010dk odpovedi ali zlorabe, hkrati pa je odgovornost za posledice incidenta pogosto \u0161e vedno na strani podjetja, ki storitev uporablja.<\/p>\n Verizon ugotavlja, da se je dele\u017e kr\u0161itev, povezanih s tretjimi ponudniki, v letu 2025 podvojil. Kaj ta podatek pomeni za podjetja v praksi?<\/p>\n V praksi ta podatek pomeni, da podjetje ne more ve\u010d presojati varnosti samo znotraj svojih zidov. Verizon1 ugotavlja, da se je dele\u017e kr\u0161itev, povezanih s tretjimi ponudniki, povzpel na 30\u00a0%, kar ka\u017ee, da so dobavne verige, partnerji in ponudniki storitev postali enakovreden del profila tveganja. To pomeni ve\u010d potrebe po preverjanju partnerjev, pogodbenih varovalkah in na\u010drtih za odziv, \u010de incident izvira zunaj podjetja.<\/p>\n Od stati\u010dne k dinami\u010dni oceni tveganj<\/p>\n Ena klju\u010dnih finan\u010dnih posledic kibernetskih incidentov je obratovalni zastoj. FOTO: GrECo<\/p>\n Kateri tehnolo\u0161ki premiki trenutno najbolj vplivajo na razvoj zavarovalni\u0161kega sektorja?<\/p>\n Najve\u010dji vpliv imajo trenutno podatki v realnem \u010dasu, umetna inteligenca, internet stvari in vse ve\u010dja digitalna povezanost poslovnih procesov. Ti premiki zavarovalnicam omogo\u010dajo natan\u010dnej\u0161e modeliranje tveganj, hkrati pa od njih zahtevajo bolj\u0161o kakovost podatkov in vi\u0161jo raven upravljanja digitalnih izpostavljenosti. Sprotno spremljanje izpostavljenosti je velika prednost pri oceni tveganj, po drugi strani pa odpirajo nova vpra\u0161anja glede kakovosti podatkov, kibernetske varnosti naprav, integracije sistemov in odgovornosti, kadar je odlo\u010danje odvisno od avtomatiziranih signalov ali zunanjih platform.<\/p>\n Omenjate prehod iz stati\u010dne v dinami\u010dno oceno tveganj. Kaj to v praksi pomeni za podjetja in zavarovalnice?<\/p>\n To v praksi pomeni, da se tveganja ne ocenjujejo ve\u010d samo na podlagi zgodovinskih podatkov in stati\u010dnih vpra\u0161alnikov, ampak vse bolj na podlagi aktualnega vedenja sistemov, procesov in uporabnikov. Za podjetja to pomeni ve\u010djo preglednost nad lastno izpostavljenostjo, za zavarovalnice pa mo\u017enost, da ponudbo in pogoje bolj prilagodijo dejanskemu profilu tveganja.<\/p>\n \u00bbTveganja se vse manj ocenjujejo na podlagi zgodovine in vse bolj na podlagi aktualnih podatkov.\u00ab<\/p>\n Kibernetska odpornost ni ve\u010d samo naloga oddelka IT<\/p>\n V GrECu na umetno inteligenco gledajo predvsem kot na podporo strokovnemu delu: pomaga pri hitrej\u0161i obdelavi informacij, pripravi analiz in bolj strukturirani oceni rizikov. FOTO: Leon Vidic<\/p>\n Kako naj podjetja danes pristopijo k upravljanju kibernetskih tveganj?<\/p>\n Pristopiti bi morala celovito: najprej razumeti svoje klju\u010dne digitalne procese in odvisnosti, nato oceniti, kje so najve\u010dje ranljivosti, ter vzpostaviti jasne preventivne in odzivne ukrepe. Kibernetska tveganja niso ve\u010d zgolj tehnolo\u0161ka tema, postala so vpra\u0161anje upravljanja, financ in poslovne kontinuitete.<\/p>\n Kje vidite mejo med tveganji, ki jih lahko podjetje obvladuje samo, in tveganji, ki jih je smiselno prenesti na zavarovalni trg?<\/p>\n Meja je obi\u010dajno tam, kjer lahko podjetje z lastnimi ukrepi smiselno vpliva na verjetnost in obseg \u0161kode, na primer z dostopi, varnostnimi politikami, usposabljanjem in na\u010drti odziva. Smisel prenosa na zavarovalni trg pa je predvsem pri tistih posledicah, ki jih ni mogo\u010de v celoti prepre\u010diti in bi lahko resneje prizadele bilanco podjetja, na primer ve\u010dji izpadi, odgovornost do tretjih oseb ali kompleksni stro\u0161ki sanacije.<\/p>\n \u00bbPodjetje se mora najprej zavedati, da popolna za\u0161\u010dita ne obstaja.\u00ab<\/p>\n Kaj podjetja pri kibernetskih zavarovanjih najpogosteje spregledajo?<\/p>\n Najpogosteje spregledajo, da zavarovanje ni nadomestilo za osnovno kibernetsko higieno oz. kibernetsko varnost (t.\u00a0i. cyber security) in da je dejanska vrednost kritja tudi v dostopu do strokovne podpore ob incidentu. Pogosto premalo pozornosti namenjajo obsegu kritja, izklju\u010ditvam, pogojem za aktivacijo kritja in temu, ali polica res sledi dejanskemu digitalnemu profilu podjetja.<\/p>\n Kako se na te spremembe odziva zavarovalni\u0161ki trg in kaj danes podjetja od zavarovanja pravzaprav pri\u010dakujejo?<\/p>\n Danes podjetja ne pri\u010dakujejo samo izpla\u010dila \u0161kode. Pri\u010dakujejo tudi pomo\u010d ob incidentu, dostop do strokovnjakov, saj ni huj\u0161ega ob\u010dutka, kot ko \u00bbostane\u0161 pred vrati lastne hi\u0161e, brez vsakr\u0161nega dostopa\u00ab. Takrat se izka\u017eeta ustreznost in u\u010dinkovitost sklenjenega zavarovanja.<\/p>\n Kaj bi danes svetovali podjetjem, ki \u017eelijo izbolj\u0161ati svojo odpornost proti kibernetskim tveganjem?<\/p>\n Moj nasvet je preprost. Podjetje se najprej mora zavedati, da je ranljivo in da ne obstaja popolna za\u0161\u010dita. Zato mora redno preverjati pripravljenost na incident in jasno lo\u010diti, kaj lahko obvladuje samo in kaj je smiselno prenesti na zavarovalni trg s sklenitvijo kritja za kibernetska tveganja.<\/p>\n Prihaja ve\u010d napadov prek dobavnih verig<\/p>\n Zavarovalni\u0161tvu prehaja iz stati\u010dne v bolj dinami\u010dno oceno tveganj, ki temelji na podatkih v realnem \u010dasu. FOTO: Leon Vidic<\/p>\n V GrECu International<\/a> omenjate tudi uporabo umetne inteligence. Kako vam pomaga pri ocenjevanju tveganj in delu s strankami?<\/p>\n Razumemo jo kot podporo strokovnemu delu, saj nam pomaga hitreje obdelati informacije, prepoznati pomembne vzorce in pripraviti bolj konsistentne analiti\u010dne podlage za svetovanje.<\/p>\n Katere spremembe na podro\u010dju digitalnih tveganj pri\u010dakujete v prihodnjih letih?<\/p>\n Pri\u010dakujem ve\u010d napadov prek dobavne verige, ve\u010d zlorab identitet in poverilnic ter \u0161e ve\u010djo povezanost med kibernetskimi, operativnimi in pravnimi posledicami incidentov.<\/p>\n Kako se bo po va\u0161em mnenju spreminjal odnos podjetij do kibernetske odpornosti in zavarovanja?<\/p>\n Mislim, da bo odnos podjetij postopno bolj zrel in bolj strate\u0161ki. Kibernetska odpornost bo vse manj razumljena kot stro\u0161ek IT-oddelka in vse bolj kot sestavni del finan\u010dne odpornosti, upravljanja poslovnih tveganj in odgovornega vodenja podjetja.<\/p>\n Mobilne tehnologije so del profila tveganj podjetij. FOTO: GrECo<\/p>\n 1<\/a>\u00a0IBM. (2024). Cost of a Data Breach Report 2024.<\/p>\n![\"Kibernetski](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3293488.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n![\"FOTO:](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3293491.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n![\"Ena](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3293494.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n![\"V](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3293487.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n![\"Zavarovalni\u0161tvu](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3293489.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n![\"Mobilne](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3293490.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n