{"id":121012,"date":"2026-06-09T16:18:17","date_gmt":"2026-06-09T16:18:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/121012\/"},"modified":"2026-06-09T16:18:17","modified_gmt":"2026-06-09T16:18:17","slug":"kitajski-petletni-nacrt-do-2030-tiha-vojna-za-baterije-ki-jo-evropa-morda-spregleda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/121012\/","title":{"rendered":"Kitajski petletni na\u010drt do 2030: tiha vojna za baterije, ki jo Evropa morda spregleda"},"content":{"rendered":"

Medtem ko se v Evropi \u0161e vedno vrtimo v krogu razprav o tehnolo\u0161ki nevtralnosti, prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem in za\u0161\u010diti tradicionalnih proizvajalcev, je Kitajska naredila nekaj povsem drugega \u2013 sedla je za mizo in napisala na\u010drt. Njen novi petletni na\u010drt za obdobje 2026\u20132030 natan\u010dno dolo\u010da, kako namerava do konca desetletja postati svetovna \u00bbenergetska velesila\u00ab. In \u010de sodimo po preteklosti, se bo \u010dez pet let spet marsikdo \u010dudil, kako dale\u010d je Kitajska pri\u0161la v tako kratkem \u010dasu.<\/p>\n

Na to opozarja nem\u0161ki znanstvenik in razvijalec baterij Tom B\u00f6tticher, ki v svoji analizi razgrne, kaj kitajski na\u010drt v resnici pomeni za baterijsko industrijo, elektromobilnost in energetski prehod. Njegovo izhodi\u0161\u010de je preprosto, a neprijetno: to niso skrivni dokumenti, ampak javno objavljeni cilji \u2013 in prav zato je toliko bolj zanimivo, da jih ve\u010dina Zahoda preprosto spregleda.<\/p>\n

Od mno\u017eice h kakovosti<\/p>\n

Klju\u010dni premik v novem na\u010drtu je sprememba miselnosti. Kitajska doslej ni stavila le na obseg \u2013 torej na vse ve\u010dje in \u0161tevil\u010dnej\u0161e tovarne litij-ionskih celic \u2013 ampak \u017eeli odslej staviti predvsem na kakovost in tehnologijo naslednje generacije. Namesto neskon\u010dnega pove\u010devanja kapacitet naj bi sredstva odslej tekla v razvoj novih kemij, ki bodo zmanj\u0161ale odvisnost od litija in pove\u010dale energijsko gostoto baterij.<\/p>\n

Cilj, ki ga navaja B\u00f6tticher in ga potrjujejo tudi neodvisni viri, je ambiciozen: baterije z energijsko gostoto okoli 500 Wh\/kg do leta 2030. To je bistveno ve\u010d od dana\u0161njih litij-ionskih celic in pomeni resen razvojni preskok. Hkrati naj bi novi, stro\u017eji varnostni standardi ote\u017eili \u017eivljenje podjetjem, ki danes proizvajajo poceni in pomanjkljivo blago \u2013 kdor stavi zgolj na maso, bo imel na Kitajskem vse te\u017eje delo.<\/p>\n

\u00bbNew Type Batteries\u00ab: stava na natrij in trdne elektrolite<\/p>\n

Kitajska svoje te\u017eave namerava re\u0161evati s tako imenovanimi baterijami novega tipa (\u00bbnew type batteries\u00ab) \u2013 uradni krovni izraz, ki zajema natrij-ionske, trdne (solid-state), redoks-preto\u010dne in druge nestandardne baterije.<\/p>\n

Posebno mesto pripada natrij-ionskim baterijam, ki naj bi postale strate\u0161ka alternativa litiju. Cilj je do leta 2030 zgraditi celotno dobavno verigo in z njimi oskrbovati velike energetske hranilnike ter manj\u0161e elektri\u010dne avtomobile. To zmanj\u0161uje izpostavljenost nihanjem cen litija in tveganjem v dobavnih verigah. In medtem ko na Zahodu \u0161e vedno razpravljamo, ali so natrij-ionske baterije \u00bbdovolj dobre\u00ab ali \u00bbpredrage\u00ab, jih kitajska podjetja preprosto spravljajo v serijsko proizvodnjo in jih iz leta v leto izbolj\u0161ujejo. Cena natrijeve celice trenutno zna\u0161a pribli\u017eno 66 evrov na kilovatno uro \u2013 \u0161e vedno nekako dvakratnik litijeve, a trend je jasen.<\/p>\n

Pri trdnih baterijah je B\u00f6tticher streznjujo\u010de realisti\u010den. Maloserijska vgradnja v vozila se pri\u010dakuje najprej okoli leta 2027, \u0161ir\u0161a komercializacija pa po letu 2030 \u2013 previdnej\u0161i kitajski glasovi omenjajo celo 2032 ali 2033. Sporo\u010dilo je jasno: kdor \u010daka na nakup elektri\u010dnega avtomobila s trdno baterijo, lahko \u010daka \u0161e dolgo. Za avtomobile bodo trdne baterije, \u010de sploh, predvsem ni\u0161na re\u0161itev. Veliko bolj zanimive so za letalstvo in drone, kjer je energijska gostota pomembnej\u0161a od \u017eivljenjske dobe.<\/p>\n

Pravi adut: veliki energetski hranilniki<\/p>\n

Kdor misli, da gre pri vsem tem zgolj za avtomobile, se moti. Najvidnej\u0161a postavka novega petletnega na\u010drta so namre\u010d veliki energetski hranilniki. Prvi\u010d je v na\u010drt vpisan cilj, da Kitajska postane prava \u00bbenergetska velesila\u00ab \u2013 in baterijsko shranjevanje energije v omre\u017eju je tu osrednji, ve\u010dmilijardni adut. Prav povezava med poceni obnovljivimi viri in masovnim shranjevanjem je tisto, kar lahko Kitajski dolgoro\u010dno zagotovi energetsko neodvisnost.<\/p>\n

Preveri tudi<\/p>\n

\"Rezvani\"Rezvani<\/a>
\nBaterijski potni list: dve filozofiji, dva svetova<\/p>\n

Zanimiva je tudi primerjava regulative. Kitajska in EU imata pravzaprav podoben cilj: vsaka baterija naj nosi nekak\u0161en digitalni potni list, ki pove, od kod prihaja, iz \u010desa je in kako jo je mogo\u010de reciklirati. A pristopa sta povsem razli\u010dna.<\/p>\n

Evropski baterijski potni list pokriva celotno dobavno verigo, od pridobivanja surovin do recikliranja \u2013 pristop \u00bbcradle to grave\u00ab. Zahteva ve\u010d kot 80 podatkov in podjetja postavlja pred velike birokratske izzive, saj morajo razkrivati podrobne podatke iz predhodnih \u010dlenov verige. EU s tem res zagotavlja preglednost, a si po B\u00f6tticherjevih besedah hkrati ustvarja birokratsko po\u0161ast. Kitajski sistem se nasprotno osredoto\u010da predvsem na konec \u017eivljenjske dobe baterije \u2013 na recikliranje, sledljivost odslu\u017eenih baterij in poro\u010danje o emisijah. Je vitkej\u0161i in manj birokratski.<\/p>\n

Kaj naj se nau\u010di Evropa \u2013 in \u010desa ne<\/p>\n

B\u00f6ttichersko sporo\u010dilo ni klic k slepemu posnemanju. Evropa mora za\u010deti razmi\u0161ljati bolj strate\u0161ko in dolgoro\u010dno, industrijska politika pa ne sme pomeniti zgolj za\u0161\u010dite tradicionalnih podjetij, temve\u010d aktivno spodbujanje novih tehnologij, novih podjetij in lokalne dodane vrednosti.<\/p>\n

Hkrati velja poudariti, da kitajski na\u010drti niso nezmotljivi. Kitajska je pri podnebnih ciljih prej\u0161njega na\u010drta opazno zaostala, cilji na podro\u010dju polprevodnikov so bili zgre\u0161eni in tiho pokopani, problemi s prese\u017enimi kapacitetami so resni\u010dni, odvisnost od uvo\u017eenih surovin pa obstaja tudi tam. Evropa mora torej najti svojo lastno pot \u2013 nekje med kitajskim dr\u017eavnim usmerjanjem in ameri\u0161ko vero v trg. Te\u017eko, a ne nemogo\u010de.<\/p>\n

Analiza temelji na videoposnetku nem\u0161kega znanstvenika in razvijalca baterij Toma B\u00f6tticherja, navedeni podatki pa so navzkri\u017eno preverjeni z neodvisnimi viri o kitajskem 15. petletnem na\u010drtu (2026\u20132030).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Medtem ko se v Evropi \u0161e vedno vrtimo v krogu razprav o tehnolo\u0161ki nevtralnosti, prepovedi motorjev z notranjim…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":121013,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[2545,3228,65,66,37,38],"class_list":["post-121012","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-baterije","tag-elektricni-avto","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116721058345987697","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/121012","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=121012"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/121012\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/121013"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=121012"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=121012"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=121012"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}