Sova delala za Goloba in mu krila hrbet, dokazov o aferi Black Cube ni, priznava Kadivnik<\/a><\/p>\nBorut Jamnik je na \u010delo SID banke je pri\u0161el v \u010dasu vlade Roberta Goloba, potem ko je pred tem vodil Modro zavarovalnico. Poznavalci opozarjajo, da se zgodba ponavlja: visoki prejemki vodstva tudi v obdobjih, ko poslovni rezultati ne sledijo pri\u010dakovanjem. Bojan Po\u017ear je komentiral: \u201cRazkorak med pla\u010do Boruta Jamnika in poslovnimi rezultati dr\u017eavnega podjetja, ki ga trenutno vodi (banka SID) ni ravno neka novost. Podobno je bilo tudi na Modri zavarovalnici. Kar pomeni, da gre prejkone za vzorec, ne za nek slu\u010daj.\u201d<\/p>\n
Iz letnega poro\u010dila SID banke za leto 2025 namre\u010d izhaja, da je Jamnik lani prejel 285.068 evrov prejemkov. Variabilni del nagrade je zna\u0161al 33 tiso\u010d evrov, kar je pribli\u017eno deset tiso\u010d evrov ve\u010d kot leto prej. Povi\u0161ale so se tudi bonitete.<\/p>\n
Katastrofalni poslovni rezultati<\/p>\n
Ob tem so poslovni rezultati banke \u0161li v drugo smer. \u010cisti dobi\u010dek SID banke je leta 2023 zna\u0161al 15,6 milijona evrov. Leta 2024 se je zni\u017eal, lani pa je zna\u0161al le \u0161e 3,7 milijona evrov. To pomeni ve\u010d kot 75-odstotni padec v primerjavi z letom 2023, poro\u010da Info360. \u0160e izrazitej\u0161i je padec donosnosti kapitala. Ta je upadla na vsega 0,7 odstotka, kar predstavlja pribli\u017eno 76-odstotno poslab\u0161anje glede na predhodno obdobje. Obenem so oslabitve in rezervacije posko\u010dile z 4,2 milijona evrov na 37,8 milijona evrov. V banki pojasnjujejo, da so razlog predvsem te\u017eave v jeklarski in avtomobilski industriji. Zaskbljujo\u010d je tudi podatek o slabih terjatvah. Njihov dele\u017e se je v dveh letih pove\u010dal s petih na 9,9 odstotka, kar pomeni skoraj podvojitev.<\/p>\n
Na podlagi \u010desa si uprava zaslu\u017ei nagrado?<\/p>\n
\u010ce bi poslovanje SID banke ocenjevali po kriterijih, ki veljajo za komercialne banke, bi bilo te\u017eko trditi, da je bilo lansko leto uspe\u0161no. Prav zato se postavlja vpra\u0161anje, na podlagi katerih meril je nadzorni svet ocenil, da si uprava zaslu\u017ei vi\u0161jo nagrado. Predsednik nadzornega sveta Matija \u0160enk odgovarja, da SID banka ni klasi\u010dna komercialna banka, temve\u010d razvojna institucija. Njena naloga ni maksimiranje dobi\u010dka, ampak financiranje projektov, ki imajo \u0161ir\u0161i razvojni pomen za slovensko gospodarstvo in jih trg pogosto ne bi financiral sam. Po njegovih besedah politika nagrajevanja temelji na kombinaciji finan\u010dnih in nefinan\u010dnih meril. Kar pa ne odgovori\u00a0na vpra\u0161anje, zakaj se ob hkratni rasti slabih terjatev, pove\u010danju oslabitev in padcu donosnosti kapitala variabilni del nagrade pove\u010da.<\/p>\n
Z vidika davkopla\u010devalcev je vpra\u0161anje \u0161e posebej pomembno. SID banka je namre\u010d v dr\u017eavni lasti, ki jo prek Slovenskega dr\u017eavnega holdinga upravlja kot strate\u0161ko dr\u017eavno nalo\u017ebo. \u010ceprav gre za razvojno banko, ostaja odgovornost za u\u010dinkovito upravljanje javnega kapitala enako pomembna kot pri drugih dr\u017eavnih dru\u017ebah.<\/p>\n
Dodatna politi\u010dna razse\u017enost zgodbe izhaja iz sestave nadzornega sveta. Ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik je ob objavi podatkov zapisal: \u201cVerjetno je nadzorni svet SID tak\u0161en, kot si ga Jamnik \u017eeli, saj ga je imenoval SDH pod vodstvom njegovega prijatelja \u017dige Debeljaka. Small happy family.\u201d Lahovnikova izjava sicer namiguje na prepletenost kadrovskih in osebnih povezav znotraj vrha dr\u017eavnega gospodarstva.<\/p>\n
Primer SID banke tako ponovno odpira staro vpra\u0161anje slovenskega dr\u017eavnega kapitalizma: kdo in po kak\u0161nih merilih ocenjuje uspe\u0161nost vodilnih mened\u017eerjev dr\u017eavnih podjetij ter ali so njihovi prejemki res povezani z rezultati, ki jih ustvarjajo.<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ko dobi\u010dek pade za ve\u010d kot 75 odstotkov, dele\u017e slabih terjatev pa se skoraj podvoji, bi ve\u010dina pri\u010dakovala…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":121186,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[33868,34020,7251,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-121185","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-borut-jamnik","tag-drzavni-kapitalizem","tag-izpostavljeno","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116721809353270609","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/121185","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=121185"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/121185\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/121186"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=121185"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=121185"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=121185"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}