{"id":121408,"date":"2026-06-10T00:22:24","date_gmt":"2026-06-10T00:22:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/121408\/"},"modified":"2026-06-10T00:22:24","modified_gmt":"2026-06-10T00:22:24","slug":"bo-minister-sircelj-pri-interventnem-zakonu-stopil-na-zavoro","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/121408\/","title":{"rendered":"Bo minister \u0160ircelj pri interventnem zakonu stopil na zavoro?"},"content":{"rendered":"

\"Bo<\/p>\n

Pri povpre\u010dnem nakupu osnovnih \u017eivil s seznama tistih, za katere bi veljal ni\u017eji DDV, bi bil prihranek za potro\u0161nika zelo majhen. Spremembo bi komaj ob\u010dutili, bi jo pa zato toliko bolj dr\u017eavni prora\u010dun. Foto: Veronika Rupnik \u017denko<\/p>\n

Bo minister \u0160ircelj pri interventnem zakonu stopil na zavoro?<\/p>\n

Vsaj nekaterim re\u0161itvam v zdaj \u017ee razvpitem zakonu o interventnih ukrepih, kot so si jih zamislili v politi\u010dnem troj\u010dku in nad katerim (\u0161e) visi mo\u017enost referenduma, bi utegnil (za\u010dasno) rde\u010do lu\u010d pri\u017egati novi finan\u010dni minister Andrej \u0160ircelj. V nasprotju s predlagatelji je denimo prepri\u010dan, da zni\u017ean DDV na osnovna \u017eivila potro\u0161nikom ne bi prinesel ni\u017ejih cen.<\/p>\n

Samooklicani tretji politi\u010dni steber (troj\u010dek okrog NSi, Demokrati, Resnica) je v \u010dasu medvladja ob podpori SDS sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga kot korak v pravo smer ocenili v gospodarskih krogih, povsem nasprotno pa v sindikalnih vrstah. Potem ko so sindikati o njem predlagali naknadni referendum, ki pa ga je ve\u010dina v dr\u017eavnem zboru zavrnila kot nedopusten, se bodo obrnili na ustavno sodi\u0161\u010de. Toda ne glede na to, ali bodo ustavni sodniki referendum dopustili oziroma ne, \u017ee postaja jasno, da se juha okrog spornega zakona, ki je po nekaterih ocenah nastal kot nekoliko zaletav promocijski politi\u010dni projekt, ne bo pojedla tako vro\u010da, kot se je skuhala. Na zavoro bi utegnil, vsaj pri nekaterih ukrepih oziroma vsaj za\u010dasno, stopiti novi finan\u010dni minister Andrej \u0160ircelj. Za\u010dasno zadr\u017eanje izvajanja zakona, za kar so poskrbeli sindikati, mu gre pri tem celo na roko.<\/p>\n

Od vseh ukrepov (iz interventnega zakona, op. p.) me najbolj moti zni\u017eanje DDV na nekatera \u017eivila. Od tega po mojem osebnem mnenju ne bo nobenega zni\u017eanja cen.<\/p>\n

Andrej \u0160ircelj, novi finan\u010dni minister<\/p>\n

Eden glavnih o\u010ditkov v zvezi z omnibusnim zakonom je, da predlagatelji niso ustrezno in celovito ovrednotili (finan\u010dnih) u\u010dinkov dolo\u010denih ukrepov, tudi \u010de bi posamezni lahko bili legitimni, predvsem pa niso predstavili, kako bi kompenzirali javnofinan\u010dni izpad, ki bi nastal ob njihovem izvajanju. Tega je fiskalni svet ocenil na pribli\u017eno 900 milijonov evrov.<\/p>\n

Najve\u010d pomislekov glede zni\u017eanja DDV<\/p>\n

Novi minister \u0160ircelj je \u017ee kot kandidat na zasli\u0161anju pred pristojnim odborom in nato v ve\u010d javnih izjavah po ministrski prisegi izpostavil pomen predvidljivih, stabilnih in vzdr\u017enih javnih financ, spo\u0161tovanje fiskalnih pravil EU in napovedal rebalans prora\u010duna, pri \u010demer pa \u0161e ni jasno, kje oziroma kaj vse se bo rezalo. Kot je napovedal, bodo dav\u010dne spremembe pri\u0161le na vrsto takrat, ko bodo javne finance v skladu z maastrichtskimi kriteriji oziroma bo javnofinan\u010dni primanjkljaj pod mejo treh odstotkov bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). Tak\u0161no finan\u010dno politiko bo sam zagovarjal, ra\u010duna pa tudi na dogovor z ostalimi koalicijskimi partnerji.<\/p>\n

Osnovne re\u0161itve iz interventnega zakona se bodo verjetno ohranile, toda ne v to\u010dno tak\u0161ni obliki, kot so bile sprejete. Treba bo preveriti, katere re\u0161itve so optimalne in kje najti nadomestne prilive v prora\u010dun.<\/p>\n

Dr. Jo\u017ee P. Damijan, ekonomist<\/p>\n

Interventnega zakona kot celote \u0160ircelj ni podrobneje komentiral. Je pa bilo mogo\u010de iz ve\u010d izjav razbrati, da ne nasprotuje razbremenitvam delam in nekaterim drugim razvojnim ciljem zakona, da pa zaradi zahtevnih finan\u010dnih razmer dvomi o mo\u017enosti hitre in polne implementacije, \u010de ne bo hkrati zagotovljeno zmanj\u0161anje drugih izdatkov oziroma drugi viri financiranja. Je pa dal jasno vedeti, da se vsaj z nekaterimi dolo\u010dbami ne strinja. Na prvem mestu je zni\u017eanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za dolo\u010dena \u017eivila s sedanjih 9,5 na 5 odstotkov.<\/p>\n

Predlagatelji zakona in v njihovem imenu zlasti Jernej Vrtovec in An\u017ee Logar sta v zadnjih tednih sindikatom ve\u010dkrat poenostavljeno oponesla, da nasprotujejo zakonu, ki bi ljudem med drugim zni\u017eal cene hrane. Andrej \u0160ircelj, tako kot \u0161tevilni drugi ekonomisti, se s tem ne strinja. Po njegovem prepri\u010danju se cene zaradi tega ukrepa ne bodo zni\u017eale, \u010de \u017ee, pa minimalno in ob razli\u010dnih akcijah trgovcev prakti\u010dno neopazno, pa\u010d pa bi profitirala kve\u010djemu trgovina, kar ka\u017eejo tudi mednarodne analize. Hkrati \u0160ircelj opozarja, da DDV ni socialni davek in da bi morali biti socialni ukrepi osredoto\u010deni na tiste, ki pomo\u010d dejansko potrebujejo, ne pa kar povprek na vse potro\u0161nike, bogate in revne. Hkrati bi dve vi\u0161ini davka na hrano celoten sistem administrativno preve\u010d zapletli.<\/p>\n

Sindikati so izmed vseh ukrepov v interventnem zakonu \u0161e najmanj pomislekov izrazili prav glede ukrepa zni\u017eanega DDV za osnovna \u017eivila, pri \u010demer pa so opozorili, da brez varovalk (regulacije), ki bi zagotovile, da bi bile cene teh \u017eivil dejansko sorazmerno ni\u017eje, cilji tega ukrepa ne bodo dose\u017eeni.<\/p>\n

\"kosarica<\/p>\n

Potrebni so novi prera\u010duni in usklajevanje<\/p>\n

Ekonomist dr. Jo\u017ee P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete nekatere programske to\u010dke bodo\u010de koalicije, s katerimi bi izbolj\u0161ali konkuren\u010dnost Slovenije in pospe\u0161ili gospodarski razvoj, pozdravlja, hkrati pa razume zadr\u017eanost novega finan\u010dnega ministra. Zato ocenjuje in pri\u010dakuje, da se bodo razli\u010dni predvideni ukrepi in ti, ki so \u017ee vsebovani v interventnem zakonu, dobro pripravili, (ponovno) prera\u010dunali ter predebatirali in uskladili v okviru socialnega dialoga.<\/p>\n

\u00bbOsnovne re\u0161itve iz interventnega zakona se bodo verjetno ohranile, toda ne v to\u010dno tak\u0161ni obliki, kot so bile sprejete. Treba bo preveriti, katere re\u0161itve so optimalne in kje najti nadomestne prilive v prora\u010dun, saj morajo biti re\u0161itve finan\u010dno vzdr\u017ene.\u00ab Zato ne izklju\u010duje zamrznitve izvajanja zakona za dolo\u010deno obdobje ter sprejema novih novel zakonov na posameznih podro\u010djih, s katerimi se bo nadomestilo dolo\u010dila v interventnem zakonu.<\/p>\n

<\/p>\n

\"-<\/p>\n

Javno pismo<\/p>\n

Mesec: Koalicija je dokazala, da socialnega dialoga ne razume in ne spo\u0161tuje<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Damijan kot kompenzacijski ukrep za nujno razbremenitev dela (dvig splo\u0161ne olaj\u0161ave, socialno kapico) med drugim predlaga tudi razmislek o dvigu DDV za eno ali dve odstotni to\u010dki. Zgolj morebitna racionalizacija javne uprave po njegovem namre\u010d ne bo dovolj. Mo\u017enosti dviga DDV ni izklju\u010dil niti minister \u0160ircelj, pri \u010demer je spomnil na dolo\u010dilo koalicijske pogodbe, da ne bodo uvajali novih davkov, razen v primeru so\u010dasne razbremenitve na drugih dav\u010dnih podro\u010djih.\u00a0<\/p>\n

Majhen prihranek za potro\u0161nika, velik izpad za prora\u010dun<\/p>\n

Zni\u017eanje DDV za 15 osnovnih \u017eivil na 5 odstotkov bi povzro\u010dilo takoj\u0161en in velik izpad prora\u010dunskih prihodkov, pri \u010demer je prav DDV eden najpomembnej\u0161ih javnofinan\u010dnih virov. Predlagatelji so izpad ocenili na vsaj 100 milijonov evrov letno. Na drugi strani pa ni nobenih zagotovil, da bi se zni\u017eanje stopnje DDV preneslo v maloprodajne cene in da bi imeli potro\u0161niki od njega kakr\u0161ne koli koristi, pa\u010d pa je tudi glede na izku\u0161nje drugih dr\u017eav bolj verjetno, da bi koristilo trgovcem, ki bi povi\u0161ali svoje mar\u017ee. Da bi bil u\u010dinek za potro\u0161nike zelo majhen, ka\u017ee tudi na\u0161 izra\u010dun na primeru konkretne ko\u0161arice. Za nakup 13 osnovnih \u017eivil s seznama tistih, za katera bi veljala zni\u017eana stopnja, smo pla\u010dali 35,97 evra. \u010ce bi bil DDV 5- namesto 9,5-odstoten, bi pri tak\u0161nem nakupu prihranili vsega 1,48 evra, pri vsakem \u017eivilu po nekaj centov \u2013 seveda ob malo verjetni predpostavki, da trgovci razlike ne bi zadr\u017eali v vi\u0161ji mar\u017ei, pa\u010d pa bi se ni\u017eji DDV v celoti prenesel v ni\u017ejo maloprodajno ceno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pri povpre\u010dnem nakupu osnovnih \u017eivil s seznama tistih, za katere bi veljal ni\u017eji DDV, bi bil prihranek za…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":121409,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[13986,16625,949,4765,11305,34088,7845,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-121408","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-andrej-sircelj","tag-interventni-zakon","tag-izpad","tag-javne-finance","tag-joze-p-damijan","tag-nizji-ddv","tag-osnovna-zivila","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116722961376844010","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/121408","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=121408"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/121408\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/121409"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=121408"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=121408"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=121408"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}