{"id":121428,"date":"2026-06-10T00:59:17","date_gmt":"2026-06-10T00:59:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/121428\/"},"modified":"2026-06-10T00:59:17","modified_gmt":"2026-06-10T00:59:17","slug":"zajtrk-kosilo-in-vecerja-so-izum-tovarnarjev-kolikokrat-pa-bi-morali-jesti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/121428\/","title":{"rendered":"Zajtrk, kosilo in ve\u010derja so izum tovarnarjev, kolikokrat pa bi morali jesti?"},"content":{"rendered":"

\"People<\/p>\n

Prehranjevanje ljudi je skozi zgodovino dolo\u010dalo ve\u010d dejavnikov. Trenutno prepri\u010danje o treh obrokih je del tradicije industrijske revolucije. Foto: iStock photo<\/p>\n

Zajtrk, kosilo in ve\u010derja so izum tovarnarjev, kolikokrat pa bi morali jesti?<\/p>\n

Zajtrk, kosilo in ve\u010derja veljajo za samoumeven ritem prehranjevanja. Toda zgodovina ka\u017ee, da ta vzorec ni nastal zaradi potreb \u010dlove\u0161kega telesa, temve\u010d zaradi organizacije dela v industrijski dru\u017ebi. Danes, ko se \u017eivljenjski slog hitro spreminja, se vse ve\u010d ljudi oddaljuje od tradicionalnih treh obrokov na dan.<\/p>\n

Ve\u010dina Slovencev odra\u0161\u010da v prepri\u010danju, da so zajtrk, kosilo in ve\u010derja temelj zdravega \u017eivljenja. Kdor presko\u010di zajtrk ali ve\u010derja pozno, pogosto dobi ob\u010dutek, da ravna narobe. Toda zgodovinarji prehrane opozarjajo, da tak\u0161en na\u010din prehranjevanja ni univerzalna \u010dlove\u0161ka navada.<\/p>\n

Ameri\u0161ka pisateljica in poznavalka prehrane M. F. K. Fisher je \u017ee leta 1942 zapisala, da je ena najve\u010djih zmot prepri\u010danje, da mora biti vsak od treh dnevnih obrokov \u00bburavnote\u017een\u00ab. Po njenem mnenju ljudje nimamo enakih potreb \u2013 nekateri se bolje po\u010dutijo ob dveh obrokih, drugi ob ve\u010d manj\u0161ih prigrizkih skozi dan.<\/p>\n

Tedaj je bil \u010das vojne, zato so bila vpra\u0161anja racionalizacije porabe hrane v modi. Danes, ve\u010d kot osemdeset let pozneje, se podobna vpra\u0161anja ponovno pojavljajo. Raziskave ka\u017eejo, da vse ve\u010d ljudi opu\u0161\u010da klasi\u010dni vzorec treh obrokov, predvsem zaradi spremenjenih delovnih navad, dela od doma in druga\u010dne organizacije dru\u017einskega \u017eivljenja.<\/p>\n

Industrijska revolucija je dolo\u010dila na\u0161 jedilnik<\/p>\n

\u010ceprav si pogosto predstavljamo, da so ljudje od nekdaj jedli tako kot danes, zgodovina ka\u017ee druga\u010de. Vzorec zajtrk\u2013kosilo\u2013ve\u010derja se je utrdil \u0161ele v \u010dasu industrijske revolucije, ko je bilo treba prehranjevanje prilagoditi to\u010dno dolo\u010denemu delovnemu urniku.<\/p>\n

<\/p>\n

\"meso,<\/p>\n

statistika<\/p>\n

Inflacija maja z dodatnim pospe\u0161kom, \u017eivljenjske potreb\u0161\u010dine veliko dra\u017eje<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Slovenski kmetje\u00a0so poznali ju\u017eino oziroma malico med 9. in 10. uro zjutraj\u00a0ter\u00a0kosilo \u0161ele popoldne, ko je bilo glavno delo na polju opravljeno.<\/p>\n

Z odhodom v tovarne pa so se vzorci spremenili. Zajtrk je postal hiter obrok pred za\u010detkom dela, kosilo kratka prekinitev med delovnikom, ve\u010derja pa trenutek, ko se je dru\u017eina po delu ponovno zbrala doma. Prehranjevanje se je tako prilagodilo potrebam tovarn in delodajalcev, ne pa nujno potrebam posameznika.<\/p>\n

Tudi industrijski urnik pa ni bil plod naklju\u010dja. Vzorec treh obrokov se je namre\u010d rodil\u00a0med evropskim plemstvom in vi\u0161jim me\u0161\u010danstvom v 17. in 18. stoletju, ko sta v Evropo pri\u0161la kava in \u010daj in spremenila jutranje navade. Ker so bili ti ljudje tudi prvi tovarnarji, so svoj ustaljeni urnik prenesli tudi na svoje delavce ter ga tako vsilili\u00a0celotni dru\u017ebi.<\/p>\n

Zdrav zajtrk ali \u010distunska verska blodnja?<\/p>\n

Tudi \u0161tevilne prehranske navade, ki jih imamo za samoumevne, so rezultat na\u010drtnega vplivanja na potro\u0161nike in dru\u017ebo. V\u010dasih iz izredno nenavadnih vzgibov posameznikov. Eden najvplivnej\u0161ih ljudi na podro\u010dju zajtrka je bil ameri\u0161ki zdravnik John Harvey Kellogg, ki je konec 19. stoletja populariziral kosmi\u010de in lahke zajtrke.<\/p>\n

Pogosto se navaja, da naj bi bila njegova jutranja dieta\u00a0bolj zdrava, hkrati pa naj delavcev ne bi naredila zaspanih in manj produktivnih. Obstaja pa tudi druga, bolj pravilna razlaga. Kellogg je bil verski gore\u010dne\u017e in hud \u010distun. Verjel je, da te\u017eka, za\u010dinjena hrana, meso in polnomastni zajtrki spodbujajo “gre\u0161ne misli” in masturbacijo. Lahki kosmi\u010di naj bi bili po njegovem mnenju “\u010dista” hrana, ki bo umirila spolni nagon. Iz istega razloga se je zavzemal za obrezovanje de\u010dkov.<\/p>\n

Pritisk popolnega dru\u017einskega obroka<\/p>\n

\u010ceprav se prehranske navade spreminjajo, ideal skupnega dru\u017einskega obeda ostaja mo\u010dno zasidran v dru\u017ebi. \u0160tevilni strokovnjaki poudarjajo koristi dru\u017einskih ve\u010derij za razvoj otrok, bolj\u0161e prehranske navade in du\u0161evno zdravje.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Asian<\/p>\n

VODA<\/p>\n

Pozabite na pravilo dveh litrov, pravi znak hidracije je nekaj drugega<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Toda tak\u0161na pri\u010dakovanja lahko ustvarjajo tudi pritisk. Nutricionisti in sociologi opozarjajo, da breme organizacije obrokov \u0161e vedno pogosto nosijo \u017eenske. Poleg slu\u017ebe morajo skrbeti za na\u010drtovanje jedilnikov, nakupovanje in pripravo hrane, zaradi \u010desar lahko ob\u010dutek \u00bbpravilnega prehranjevanja\u00ab postane dodatno breme.<\/p>\n

Tudi v Sloveniji \u0161tevilne dru\u017eine \u017eivijo v ritmu izmenske slu\u017ebe, dolgih vo\u017eenj na delo in \u0161tevilnih ob\u0161olskih dejavnosti otrok. Konec tedna pa je, \u010de vreme dovoli, na sporedu pogosto tudi skok v naravo. V\u00a0okoli\u0161\u010dinah aktivnega \u017eivljenjskega sloga vsakodnevno pripravljanje \u00bbidealnih\u00ab obrokov ni vedno realno izvedljivo.<\/p>\n

Je prihodnost v manj\u0161ih obrokih?<\/p>\n

V zadnjih letih zato postaja vse bolj priljubljen koncept intuitivnega prehranjevanja. Gre za pristop, ki spodbuja poslu\u0161anje lastnega ob\u010dutka lakote in sitosti namesto strogega sledenja pravilom o tem, kdaj in kaj moramo jesti.<\/p>\n

V tak\u0161nem pogledu tudi prigrizki niso ve\u010d nekaj negativnega. Seveda\u00a0\u010de gre za zdrave prigrizke. Namesto da bi jih razumeli kot znamenje\u00a0neurejene prehrane, jih zagovorniki intuitivnega prehranjevanja vidijo kot povsem normalen na\u010din zadovoljevanja potreb telesa. Pravzaprav naj bi bilo to celo bli\u017ee na\u010dinu prehranjevanja, preden nas je industrijska revolucija prisilila v kalupe enotnih in strogih urnikov.<\/p>\n

To ne pomeni, da naj zajtrk, kosilo in ve\u010derja izginejo. Pomeni pa, da morda niso edini pravilen na\u010din prehranjevanja. Tako kot se spreminjajo delovni urniki, dru\u017eine in \u017eivljenjski slogi, se spreminja tudi na\u0161 odnos do hrane. Univerzalnega recepta ni.\u00a0Za nekatere bo najbolj\u0161i klasi\u010den ritem treh obrokov, za druge ve\u010d manj\u0161ih obrokov ali prigrizkov \u010dez dan. Lahko pa hitri, dobri in zdravi prigrizki tudi pre\u017eenejo pritiske priprave popolnih obrokov ter u\u017eivanju hrane znova vdihnejo nekaj spontanosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Prehranjevanje ljudi je skozi zgodovino dolo\u010dalo ve\u010d dejavnikov. Trenutno prepri\u010danje o treh obrokih je del tradicije industrijske revolucije.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":121429,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[34094,34092,692,34093,20558,34095,5543,59,61,62,37,58,60,38,34096,2243,34091],"class_list":["post-121428","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-delovni-urniki","tag-druzinski-obroki","tag-industrijska-revolucija","tag-intuitivno-prehranjevanje","tag-prehranjevalne-navade","tag-prehranski-pritiski","tag-prigrizki","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-spremembe-v-prehrani","tag-zdrava-prehrana","tag-zgodovina-prehranjevanja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116723107022228148","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/121428","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=121428"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/121428\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/121429"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=121428"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=121428"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=121428"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}