![\"Kitajska](\"\/media\/img\/ca\/07\/66d03d49c66ece0d30b3-tank-ztz-100.jpeg\" "\\"Tank")
<\/p>\nGlavni bojni tank je \u017ee veljal za mrtvega. Zdaj pa njegov manj\u0161i brat do\u017eivlja preporod, in to kljub kamikaze brezpilotnim letalom, bojnim robotom in protiletalskim raketam. Zahod zlasti skrbi novi kitajski srednji tank ZTZ-100, ki je la\u017eji, cenej\u0161i in bolj digitalen od zahodnih tekmecev.<\/p>\n
Zdelo se je, da je vojna v Ukrajini klasi\u010dne glavne bojne tanke nepreklicno poslala v ropotarnico voja\u0161ke zgodovine. Iz Ukrajine so namre\u010d od leta 2022 prihajale podobe uni\u010denih tankovskih kolon. Tudi kletke za obrambo pred droni niso pomagale.<\/p>\n
Renesansa srednjih bojnih tankov?<\/p>\n
Zdaj pa se presenetljivo vra\u010da podvrsta tanka. Tak\u0161na, ki sploh ne bi smela ve\u010d obstajati: srednji glavni bojni tank. In njegov razvoj vidno pridobiva zagon, pi\u0161e \u0161vicarski medij Aargauer Zeitung.<\/p>\n
Kitajska je ve\u010dje \u0161tevilo svojih novih tankov ZTZ-100 predstavila lani septembra na voja\u0161ki paradi v Pekingu. Zdaj pa so po svetu zaokro\u017eili posnetki tanka med vajami. Videoposnetki prikazujejo tank, ki izvaja hitre manevre na terenu, in prvi\u010d ponujajo vpogled v posadko.<\/p>\n
Kako tank prilagoditi boju proti dronom?<\/p>\n
Skoraj hkrati je bil na sejmu oro\u017eja v Bratislavi na Slova\u0161kem predstavljen novi srednji glavni bojni tank CFL-120 Karpat \u2013 skupni projekt \u010de\u0161kega proizvajalca oro\u017eja CSG, tur\u0161kega podjetja FNSS in italijanskega podjetja Leonardo. Sporo\u010dilo je jasno: obrambna industrija i\u0161\u010de alternativne odgovore na revolucijo brezpilotnih letalnikov, ki jo je povzro\u010dila vojna v Ukrajini.<\/p>\n
<\/p>\n
Kitajska je ZTZ-100 (v \u010dasu razvoja so bili znani kot ZTZ-201) prvi\u010d javno predstavila na voja\u0161ki paradi ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne v Aziji septembra lani.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n
Ta revolucija je brutalno razkrila slabosti konvencionalnih glavnih bojnih tankov. Leopard 2, Abrams in Challenger se izkazujejo za preve\u010d ranljive za brezpilotne letalnike kamikaze, pa tudi za sodobno protitankovsko oro\u017eje in natan\u010dne topni\u0161ke napade.<\/p>\n
Sodobni zahodni glavni bojni tanki so ogromni in te\u017eki<\/p>\n
Hkrati pa vojna dokazuje tudi, da so mo\u010dno oklepne platforme za neposredno streljanje nepogre\u0161ljive. Mobilna ognjena mo\u010d ostaja klju\u010dnega pomena za preboje, protinapade in dr\u017eanje frontne \u010drte.<\/p>\n
Te\u017eava pa je, da so sodobni zahodni glavni bojni tanki postali ogromni. Dana\u0161nji standardni tipi tankov tehtajo ve\u010d kot 65 ton in v\u010dasih stanejo ve\u010d kot 20 milijonov dolarjev (okoli 17,3 milijona evrov) na vozilo. Zaradi tega so prevoz, vzdr\u017eevanje in namestitev izjemno te\u017eavni. \u0160tevilni mostovi in \u200b\u200b\u017eelezni\u0161ke proge niso primerni za tak\u0161ne velikane. K temu je treba dodati ogromne stro\u0161ke za gorivo in vzdr\u017eevanje.<\/p>\n
Kitajski odgovor na revolucijo dronov?<\/p>\n
Prav tukaj pridejo na vrsto novi srednji bojni tanki. Namesto maksimalnega kompozitnega oklepa se osredoto\u010dajo na manj\u0161o te\u017eo, visoko mobilnost in aktivne za\u0161\u010ditne sisteme pred raketami in brezpilotnimi letali.<\/p>\n
![\"Ruska](\"\/media\/img\/95\/d5\/a84e39e170ee539df603-unicen-ruski-tank-v-ukrajini.jpeg\" "\\"Uni\u010den")
<\/p>\n
Ruska vojska je februarja 2022 Ukrajino napadla s svojimi tankovskimi enotami, a so Ukrajinci napade ustavili s pomo\u010djo protitankovskih raketometov. Pozneje so v boju proti tankom in drugim oklepnikom vse ve\u010djo vlogo igrali droni. Na fotografiji: uni\u010deni ruski tanki na za\u010detku ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
\n Foto: Guliverimage\/Vladimir Fedorenko <\/p>\n
Kitajski ZTZ-100 se zdi \u0161e posebej ambiciozen. Ta novi tank \u010detrte generacije naj bi tehtal le od 35 do 45 ton in zdru\u017euje brezpilotno kupolo s posadko, ki je popolnoma za\u0161\u010ditena znotraj trupa, kar je nedvomno navdihnjeno z (neuspe\u0161no) rusko zasnovo T-14 Armata.<\/p>\n
Kitajski tank kot digitalno bojno sredi\u0161\u010de?<\/p>\n
Po podatkih nem\u0161ke tehnolo\u0161ke spletne strani ES&T ima tank 360-stopinjske radarske senzorje, aktivne obrambne sisteme proti brezpilotnim letalom in \u010delade z obogateno resni\u010dnostjo za posadko. ZTZ-100 je zasnovan manj kot klasi\u010dni jekleni velikan in bolj kot digitalno omre\u017eno bojno sredi\u0161\u010de.<\/p>\n
Presenetljiva je tudi vrnitev manj\u0161ih kalibrov. Medtem ko zahodni glavni bojni tanki ve\u010dinoma uporabljajo 120-milimetrske topove, se Kitajska zana\u0161a na la\u017eji 105-milimetrski top. Sodobno strelivo naj bi doseglo primerljivo prodorno mo\u010d. Prednost: manj\u0161a te\u017ea in ve\u010dja mobilnost.<\/p>\n
Drug dejavnik je cena. Ocene ka\u017eejo, da bi lahko serijska proizvodnja ZTZ-100 stala pribli\u017eno \u0161est milijonov dolarjev (5,2 milijona evrov), kar je bistveno manj, kot stanejo sodobni zahodni glavni bojni tanki, da ne govorimo o prihodnjih visokotehnolo\u0161kih modelih, kot sta Abrams X ali Leopard 3.<\/p>\n
Evropski odgovori na kitajske eksperimente<\/p>\n
\u010ceprav se zdi, da imajo Kitajci trenutno prednost, Evropa \u017ee dolgo eksperimentira s podobnimi koncepti. Rheinmetall je Lynx 120, ki temelji na pehotnem bojnem vozilo (IFV) KF41, prvi\u010d predstavil pred \u0161tirimi leti.<\/p>\n
Razvoj kitajskih tankov do ZTZ-100:<\/p>\n
Lahki tank CV90120 podjetja BAE Systems H\u00e4gglunds prav tako temelji na preizku\u0161eni zasnovi pehotnega bojnega vozila, ki ga med drugim uporablja tudi \u0161vicarska vojska.<\/p>\n
Novi \u010de\u0161ko-tur\u0161ko-italijanski srednji bojni tank Karpat pa zdru\u017euje te\u017eo od 35 do 40 ton s 120-milimetrskim topom ter sodobnimi za\u0161\u010ditnimi sistemi pred brezpilotnimi letali in protitankovskim oro\u017ejem.<\/p>\n
\u0160ibke to\u010dke srednjih bojnih tankov?<\/p>\n
Prednosti tak\u0161nih vozil so o\u010ditne: la\u017eje jih je preva\u017eati, zahtevajo manj logistike in lahko delujejo tudi tam, kjer te\u017eki glavni bojni tanki prese\u017eejo infrastrukturne omejitve (npr. koliko te\u017ee zdr\u017ei posamezni most). Zdijo se \u0161e posebej privla\u010dna za manj\u0161e dr\u017eave ali vojske z omejenim prora\u010dunom.<\/p>\n
![\"\u0160e](\"\/media\/img\/01\/9f\/9e2b1b494a76f68bd68e-tank-leopard.jpeg\" "\\"Tank")
<\/p>\n
\u0160e vedno ostaja uganka, kaj bi se zgodilo, \u010de bi se na boji\u0161\u010du neposredno spopadla te\u017eki tank z mo\u010dnim oklepom in 120-milimetrskim topom, kot je nem\u0161ki leopard (na fotografiji), in srednji bojni tank, kot je kitajski ZTZ-100.
\n Foto: Guliverimage\/Vladimir Fedorenko <\/p>\n
Vendar pa oblikovalci te prednosti kupujejo z velikim tveganjem. Manj\u0161a te\u017ea neizogibno pomeni manj oklepa, kar tanke vr\u017ee iz ravnovesja svete triade ognjene mo\u010di, odpornosti in gibljivosti. Srednji glavni bojni tanki so zato mo\u010dno odvisni od aktivnih za\u0161\u010ditnih sistemov, senzorjev in digitalnega omre\u017eja.<\/p>\n
Kdo bi zmagal v neposrednem spopadu te\u017ekega in srednjega bojnega tanka?<\/p>\n
\u010ce ta vozila odpovejo ali so preobremenjena, se ranljivost hitro pove\u010da. Poleg tega ostaja nejasno, ali lahko la\u017eja vozila prevladajo v neposrednem boju proti te\u017ekim glavnim bojnim tankom, kar na splo\u0161no spro\u017ea vpra\u0161anja o ustrezni operativni doktrini.<\/p>\n
Ameri\u0161ki program M10 Booker je nedavno pokazal, kako te\u017eko je najti to ravnovesje. Vozilo je bilo prvotno namenjeno kot lahek in gibljiv tank za ognjeno podporo. Na koncu je Booker tehtal skoraj 40 ton, ne da bi dosegel za\u0161\u010dito ali ognjeno mo\u010d pravega glavnega bojnega tanka. Ameri\u0161ka vojska je zato projekt pred enim letom ustavila, \u0161e pi\u0161e Aargauer Zeitung.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Glavni bojni tank je \u017ee veljal za mrtvega. Zdaj pa njegov manj\u0161i brat do\u017eivlja preporod, in to kljub…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":121582,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,84,83,62,37,58,60,38,21890,34124],"class_list":["post-121581","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tank","tag-ztz-100"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116724180232030570","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/121581","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=121581"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/121581\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/121582"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=121581"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=121581"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=121581"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}