{"id":121602,"date":"2026-06-10T05:50:09","date_gmt":"2026-06-10T05:50:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/121602\/"},"modified":"2026-06-10T05:50:09","modified_gmt":"2026-06-10T05:50:09","slug":"vse-vec-svarilnih-signalov-da-se-morda-zabava-bliza-koncu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/121602\/","title":{"rendered":"Vse ve\u010d svarilnih signalov, da se morda zabava bli\u017ea koncu"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Po
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPo krepki petkovi razprodaji (indeks NASDAQ je strmoglavil za ve\u010d kot 1100 to\u010dk, kar je rekordna izguba) so newyor\u0161ki delni\u0161ki indeksi v ponedeljek okrevali, a v torek (z izjemo Dow Jonesa) spet izgubljali. NASDAQ je bil \u017ee za tri odstotke v minusu, a je do konca trgovanja mo\u010dno omilil izgubo (na en odstotek). Foto: Reuters<\/p>\n

Najprej je treba poudariti, da so \u0161le delnice od konca marca strmo navzgor, graf polprevodni\u0161kih delnic je \u0161el \u017ee v parabolo. Popravek navzdol je bil torej precej pri\u010dakovan, spro\u017eila pa ga je novica o nepri\u010dakovano robustnem ameri\u0161kem trgu dela v maju, zaradi \u010desar nih\u010de ve\u010d ne verjame, da bo Fed letos zni\u017eeval obrestne mere, ampak bo ravno nasprotno. To je spro\u017eilo razprodajo tveganih nalo\u017ebenih razredov. Po to\u010dkah je imel indeks NASDAQ v petek celo rekordno izgubo. Sledilo je mo\u010dno okrevanje v ponedeljek (tudi na podlagi novice, da sta Izrael in Iran ustavila medsebojne napade), pa v torek spet sunek navzdol v prvi polovici trgovanja, in to \u010deprav je cena nafte precej padla, brent pa je pogledal pod 90 dolarjev za 159-litrski sod. V dnevih po za\u010detku vojne je imel praviloma vsak padec cen nafte protiute\u017e v rasti delni\u0161kih indeksov.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Banka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBanka Intesa Sanpaolo je objavila skoraj 31 milijard evrov vredno ponudbo za prevzem najstarej\u0161e banke na svetu Monte dei Paschi, s \u010dimer bi nastala druga najve\u010dja banka v obmo\u010dju evra. Foto: Reuters<\/p>\n

V indeks S & P 500 kmalu vklju\u010den Marvell Technology
Nervoza je opazna predvsem v sektorju polprevodnikov. V torek je bil iSharesov ETF sklad, ki sledi gibanju polprevodni\u0161kih delnic, med trgovanjem \u017ee za devet odstotkov pod gladino (na koncu je bila izguba le 1,6-odstotna). V petek je bil padec celo desetodstoten, kar je najve\u010d v zadnjih \u0161estih letih. Volatilnost je res izjemna: delnice proizvajalca naprednih UI-\u010dipov Marvell Technology so po novici, da bodo 22. junija delnice vklju\u010dene v elitni indeks S & P 500, teden za\u010dele z ve\u010d kot desetodstotno rastjo, vendar so se v torek obrnili strmo navzdol in sredi dneva strmoglavile za ve\u010d kot 20 odstotkov. Prej\u0161nji teden jo je po objavi poslovnih rezultatov skupil Broadcom. Skupni imenovalec: vlagatelji se vse bolj spra\u0161ujejo, ali se pri UI-delnicah ne napihuje balon v slogu pikakom delnic pred 25 leti, saj so vrednotenja \u0161tevilnih delnic astronomsko visoka in smiselna le, \u010de se bodo uresni\u010dili najbolj\u0161i scenariji.<\/p>\n

leto\u0161nja spremembavrednostDow Jones (New York)+5,8 %50.872 to\u010dkS & P 500 (New York)+7,9 %7386 to\u010dkNASDAQ (New York)<\/p>\n

+10 %<\/p>\n

25.678 to\u010dkSTOXX 600 (Evropa)+4,4 % <\/p>\n

618 to\u010dk<\/p>\n

SBITOP (Ljubljana)<\/p>\n

+19 %<\/p>\n

2977 to\u010dkdolarski indeks+1,7 %99,9 to\u010dkenafta brent<\/p>\n

+51 %<\/p>\n

91,7 USD<\/p>\n

zlato-1,4 %4.259 USDbitcoin<\/p>\n

-31 %<\/p>\n

61.100 USD<\/p>\n

10-letna obveznica (ZDA)<\/p>\n

+34 bazi\u010dnih to\u010dk<\/p>\n

4,52 %<\/p>\n

\u010cas za unov\u010devanje dobi\u010dkov?
V Bank of Americi so vlagateljem svetovali dodatno previdnost, saj je vse ve\u010d svarilnih signalov, ki ka\u017eejo na to, da smo na vrhu cikla in da bi se sentiment lahko obrnil. Strateginja banke Savita Subramanian je objavila analizo z naslovom: “Preve\u010d opozorilnih znakov. \u010cas za unov\u010denje dobi\u010dkov.” V analizi poudarja, da je opaznih vse ve\u010d kazalnikov pregretosti trga: “Tak\u0161nih je trenutno 70 odstotkov na\u0161ih kazalnikov, kar je skladno s povpre\u010djem, ki smo ga opazili ob preteklih vrhovih na delni\u0161kih trgih.” Po njenih besedah so razlike \u0161e posebej izrazite v tehnolo\u0161kem sektorju, ki je v primerjavi s povpre\u010djem trga mo\u010dno odsko\u010dil, vse skupaj pa spominja na leto 2000, ko se je \u017ee nakazoval zlom delnic pikakom podjetij. Ciljno vrednost indeksa S & P 500 za konec leto\u0161njega leta je postavila pri 7100 to\u010dkah, kar je skoraj \u0161tiri odstotke pod torkovo vrednostjo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Od
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOd konca februarja je vsaj deset centralnih bank v dr\u017eavah v razvoju zaradi skoka cen nafte in posledi\u010dno vi\u0161je inflacije zvi\u0161alo obrestne mere, nazadnje v torek indonezijska centralna banka (za 0,25 odstotne to\u010dke, na 5,5 odstotka), ki \u017eeli po padcu na rekordno nizko raven okrepiti tudi doma\u010do valuto. Zdaj so na potezi \u0161e najve\u010dje centralne banke. V \u010detrtek je pri\u010dakovati, da bo Evropska centralna banka zvi\u0161ala depozitno obrestno mero zvi\u0161ala z 2,0 na 2,25 odstotka. Foto: Reuters<\/p>\n

Intesa Sanpaolo prevzema najstarej\u0161o banko na svetu
V Evropi odmeva konsolidacija ban\u010dnega sektorja. Najve\u010dja italijanska banka Intesa Sanpaolo je objavila skoraj 31 milijard evrov vredno ponudbo za prevzem najstarej\u0161e banke na svetu Monte dei Paschi. Nova skupina bi imela tr\u017eno vrednost 126 milijard evrov in bi bila druga najve\u010dja banka v evroobmo\u010dju za \u0161panskim Santanderjem. Intesa za vsakih 10 delnic MPS-ja ponuja 16 svojih delnic in en evro na delnico v gotovini, kar je ob \u010dasu objave predstavljalo 13-odstotno premijo na te\u010daj MPS-ja, a je bila ta premija s ponedeljkovo to\u010dno 13-odstotno rastjo MPS-ja \u017ee izbrisana. \u010ce bo prevzem uspe\u0161en, bi Intesa zmanj\u0161ala zaostanek za Santanderjem in po velikosti prehitela francoski BNP Paribas in doma\u010dega tekmeca UniCredit, ki na\u010drtuje sovra\u017eni prevzem nem\u0161ke Commerzbanke.<\/p>\n

Sestanek ECB-ja: pri\u010dakovati je dvig obresti
Evropska centralna banka se bo v \u010detrtek verjetno (kot prva od velikih centralnih bank po za\u010detku vojne v Iranu) odlo\u010dila za dvig depozitne obrestne mere za 0,25 odstotne to\u010dke, na 2,25 odstotka, saj \u017eeli zajeti inflacijo, ki je maja na letni ravni posko\u010dila na 3,2 odstotka. Terminski trgi napovedujejo \u0161e eno ali celo dve leto\u0161nji zvi\u0161anji, medtem ko naj bi ameri\u0161ki Fed, kot napoveduje Goldman Sachs, obresti pustil nespremenjene vse do junija 2027, ko naj bi sledilo zni\u017eanje obresti. Vseeno bo naslednje zasedanje Feda 17. junija nekaj posebnega, saj bo v vlogi guvernerja prvi\u010d Kevin Warsh, zato bo predvsem obvezni\u0161ke trge zelo zanimalo, kako se namerava spopasti z vi\u0161jo inflacijo. Objavljen bo tudi podatek o majski ameri\u0161ki inflaciji (indeks CPI), ki naj bi na letni ravni porasel na 2,9 odstotka.<\/p>\n

Vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo tudi dogajanje na Japonskem, kjer naj bi centralna banka naslednji teden obrestno mero zvi\u0161ala za 25 bazi\u010dnih to\u010dk, na 1,0 odstotka, kar je najvi\u0161ja raven po letu 1995.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Po krepki petkovi razprodaji (indeks NASDAQ je strmoglavil za ve\u010d kot 1100 to\u010dk, kar je rekordna izguba) so…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":121603,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,16679,82,15633,3088,16678,34126,34127,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":["post-121602","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-ecb","tag-economic","tag-fed","tag-mmc-jev-borzni-komentar","tag-obrestne-mere","tag-polprevodniske-delnice","tag-popravek","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116724250962355624","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/121602","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=121602"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/121602\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/121603"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=121602"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=121602"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=121602"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}