{"id":12230,"date":"2026-03-03T10:36:35","date_gmt":"2026-03-03T10:36:35","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/12230\/"},"modified":"2026-03-03T10:36:35","modified_gmt":"2026-03-03T10:36:35","slug":"v-sloveniji-hofer-brez-tezav-pocne-vse-kar-zeli","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/12230\/","title":{"rendered":"V Sloveniji Hofer brez te\u017eav po\u010dne vse, kar \u017eeli"},"content":{"rendered":"

V trgovini s hrano in pija\u010do se v zadnjem \u010dasu dogajajo korenite spremembe. Nem\u0161ka trgovska veriga Hofer, ki je po letih dobi\u010dkonosnega poslovanja leto 2024 kon\u010dala globoko v rde\u010dih \u0161tevilkah, je prekinila oziroma bo prekinila sodelovanje s \u0161tevilnimi slovenskimi dobavitelji, smo izvedeli neuradno od ve\u010d medsebojno nepovezanih virov. Ti navajajo, da je Hofer bodisi zelo zni\u017eal bodisi v celoti prekinil naro\u010dila njihovih, med slovenskimi potro\u0161niki cenjenih blagovnih znamk. Omenjajo tudi, da se nem\u0161ki trgovec, kot vse ka\u017ee, spet usmerja v klasi\u010dnega diskontnega trgovca, kot smo jih poznali pred kak\u0161nima dvema desetletjema, kar pomeni, da bi lahko s polic odstranil veliko ve\u010dino izdelkov, ki jih agro\u017eivilska podjetja proizvajajo pod svojimi blagovnimi znamkami.<\/p>\n

Ko sta Hofer in Lidl pred pribli\u017eno dvema desetletjema po slovenskih krajih za\u010dela postavljati diskontne prodajalne, je za slovenska agro\u017eivilska podjetja vstop na njune police sprva predstavljal skoraj misijo nemogo\u010de. S\u010dasoma so se razmere spremenile in dele\u017e izdelkov blagovnih znamk slovenskih agro\u017eivilskih podjetij se je za\u010del po\u010dasi zvi\u0161evati. Po drugi strani so vrata Eurospina za slovenske blagovne znamke ostala zaprta \u2013 italijanski diskontni trgovec je ostal zvest diskontnemu modelu trgovine v pravem pomenu besede. To pomeni, da ima na svojih policah bolj ali manj le lastne trgovinske znamke.<\/p>\n

Delovanje Hoferja jasno ka\u017ee, kak\u0161na je percepcija multinacionalk do slovenskega trga. To, kar spremljamo danes, so vzorci brutalnega vedenja multinacionalk do nerazvitih dr\u017eav, o katerih smo se u\u010dili pred tremi desetletji in ki so se dogajali v podsaharski Afriki. Da v srednjeevropski dr\u017eavi, ki se uvr\u0161\u010da med 30 ali 40 najrazvitej\u0161ih na svetu, spremljamo korporativno okupacijo po najbolj primitivnem scenariju, je nepojmljivo.<\/p>\n

Ale\u0161 Kuhar, agrarni ekonomist<\/p>\n

Toda Eurospin bi lahko presenetil, ocenjuje dober poznavalec razmer v trgovski bran\u017ei; v zadnjem \u010dasu namre\u010d producira drage televizijske oglase, kar je zanj neobi\u010dajno, obenem pa v kategorije najbolj prodajanih skupin izdelkov na police dodaja dodatne proizvode. Aktualna \u0161iritev asortimana bi lahko v naslednjem koraku rezultirala v \u0161iritvi prodajnega programa z izdelki blagovnih znamk proizvajalcev agro\u017eivilskih izdelkov, dodaja na\u0161 sogovornik.<\/p>\n

<\/p>\n

\"02.03.2026<\/p>\n

ogla\u0161evanje<\/p>\n

Ogla\u0161evalska vojna med Hoferjem in Sparom<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

\"Tatjana<\/p>\n

Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in \u017eivilskih podjetij<\/p>\n

Te\u017eko je verjeti, da v zaostrenih globalnih razmerah dva trgovca (poleg Hoferja je to \u0161e Mercator, op. p.), ki poslujeta v Sloveniji, zaostrujeta pogoje ali pa se celo odpovedujeta doma\u010dim proizvajalcem.<\/p>\n

Po pojasnilih direktorice Zbornice kmetijskih in \u017eivilskih podjetij\u00a0pri GZS Tatjane Zagorc se s kr\u010denjem naro\u010dil blaga uveljavljenih slovenskih blagovnih znamk trgovec odreka kupcem, ki kupujejo proizvajal\u010deve blagovne znamke. \u00bbTe\u017eko je verjeti, da v zaostrenih globalnih razmerah dva trgovca (poleg Hoferja je to \u0161e Mercator, op. p.), ki poslujeta v Sloveniji, zaostrujeta pogoje ali pa se celo odpovedujeta doma\u010dim proizvajalcem. Nedavni krizni dogodki so pokazali, da ravno partnerstva oziroma poslovna sodelovanja s slovenskimi proizvajalci lahko zagotavljajo zalo\u017eenost trgovin v Sloveniji.\u00ab<\/p>\n

Slovenija je o\u010ditno primeren pilotni model, je nadaljevala Zagorc, da razli\u010dni trgovci preizku\u0161ajo svoje teorije in strategije tudi v praksi. \u00bb\u017dal nas to spominja na to, kaj lahko \u0161e u\u0161pi\u010dijo, da ne bo upora, ali kako nizko \u0161e lahko gredo s ceno, da ne bo postala odvra\u010dilna za kupca. Saj veste, pogosto za\u010dnemo dvomiti o izdelkih s sumljivo nizko ceno. \u017dal pri \u017eivilih nazadnje. Ob vsem na\u0161tetem ni \u010dudno, da je razprava v Bruslju in pri varuhih konkurence na temo nedovoljenih ravnanj pestra in vro\u010da, kot \u017ee desetletje ni bila. Razmere pri maloprodaji \u017eivil in pija\u010d so ponovno zaostrene. S tem se slabijo dobavne verige,\u00ab je dejala Zagorc in dodala, da se pravi\u010dni odnosi gradijo na spo\u0161tljivem sodelovanju in korektni ceni za oba, proizvajalca in trgovca.<\/p>\n

Izvajanje najbolj\u00a0nedostojnih praks<\/p>\n

\"Profesor<\/p>\n

Ale\u0161 Kuhar, agrarni ekonomist<\/p>\n

Delovanje Hoferja jasno ka\u017ee, kak\u0161na je percepcija multinacionalk do slovenskega trga. To, kar spremljamo danes, so vzorci brutalnega vedenja multinacionalk do nerazvitih dr\u017eav, o katerih smo se u\u010dili pred tremi desetletji in ki so se dogajali v podsaharski Afriki. Da v srednjeevropski dr\u017eavi, ki se uvr\u0161\u010da med 30 ali 40 najrazvitej\u0161ih na svetu, spremljamo korporativno okupacijo po najbolj primitivnem scenariju, je nepojmljivo.<\/p>\n

Kot je povedal agrarni ekonomist z ljubljanske biotehni\u0161ke fakultete dr. Ale\u0161 Kuhar, je odlo\u010ditev o ukinjanju izdelkov slovenskih in mednarodnih blagovnih znamk na policah trgovca sicer legitimna, vendar v smislu ustaljenih poslovnih praks najmanj nedostojna. Na vpra\u0161anje, ali Slovenija za Hofer predstavlja testni trg za kasnej\u0161e ravnanje na drugih trgih, kar se neuradno omenja, je Kuhar odgovoril, da tega ne vemo natan\u010dno, verjetno pa ga. \u00bbMo\u010dno se mi zdi, da je Slovenija testni poligon za poslovne prakse, ki si jih drugje ne upajo izvajati. V Sloveniji Hofer brez te\u017eav po\u010dne vse, kar \u017eeli, saj je slovenski prehranski sistem za maloprodajne trgovce diskontnega formata poligon, na katerem izvajajo najbolj nedostojne prakse, ne da bi jih to kakorkoli vznemirilo \u2013 do blagovnih znamk multinacionalk, do nacionalnih blagovnih znamk, do dobaviteljev in celo z vidika ogla\u0161evanja,\u00ab je povedal Kuhar. Ocenjuje, da ravnanje Hoferja povzro\u010da vojno \u2013 horizontalno proti trgovinskim konkurentom in vertikalno proti dobaviteljskim sistemom.<\/p>\n

Te\u017eko je verjeti, da v zaostrenih globalnih razmerah dva trgovca (poleg Hoferja je to \u0161e Mercator, op. p.), ki poslujeta v Sloveniji, zaostrujeta pogoje ali pa se celo odpovedujeta doma\u010dim proizvajalcem.<\/p>\n

Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in \u017eivilskih podjetij<\/p>\n

Delovanje Hoferja jasno ka\u017ee, je nadaljeval Kuhar, kak\u0161na je percepcija multinacionalk do slovenskega trga. \u00bbTo, kar spremljamo danes, so vzorci brutalnega vedenja multinacionalk do nerazvitih dr\u017eav, o katerih smo se u\u010dili pred tremi desetletji in ki so se dogajali v podsaharski Afriki. Da v srednjeevropski dr\u017eavi, ki se uvr\u0161\u010da med 30 ali 40 najrazvitej\u0161ih na svetu, spremljamo korporativno okupacijo po najbolj primitivnem scenariju, je nepojmljivo.\u00ab K tak\u0161nemu stanju so po poudarkih Kuharja prispevali vsi: potro\u0161niki, ki so diskonte sprejeli z odprtimi rokami, dr\u017eavna in lokalna politika, ki nista odreagirali, ker se jima je zdelo dobro, da imajo diskontne trgovce v \u0161tevilnih ob\u010dinah, ter \u017eivilskopredelovalna industrija, ki se je na za\u010detku celo postavljala proti kmetijstvu.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Sebastjan<\/p>\n

SEBASTJAN MOROZOV<\/p>\n

Slovenija izgublja prehransko suverenost<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Marginalizacija\u00a0doma\u010de industrije<\/p>\n

Po besedah Kuharja so s prihodom nem\u0161kih diskontnih trgovcev slovenski potro\u0161niki prevzeli nem\u0161ki prehranski kulturni vzorec, pred tem pa je Slovenija predstavljala del mediteranske prehranske kulture. \u00bbV povpre\u010dju je slovenski potro\u0161nik izrazito naiven. Kupci so sre\u010dni, saj lahko kupujejo jogurte po 17 centov ali klobase pod trgovinsko blagovno znamko za \u0161est evrov za kilogram,\u00ab je dejal Kuhar, ki upa, da so slovenski kupci \u0161e ohranili nekaj treznosti in ne bodo ponotranjili mo\u010dno prodajane narative, da \u00bbgre pri vsem tem za pametnej\u0161i nakup\u00ab.<\/p>\n

Ko se standardi ni\u017eajo in ko to postane dru\u017ebeno sprejemljiva norma, po opozorilih Kuharja poti nazaj ni ve\u010d \u2013 razen, \u010de zelo po\u010di. \u00bbSlab\u0161anje pogojev za nacionalne blagovne znamke pa ima \u0161e \u0161ir\u0161o sistemsko posledico: erozijo prehranske suverenosti in odpornosti dr\u017eave. Ko trgovec z izjemno visoko penetracijo trgovskih blagovnih znamk dolo\u010da, kaj bo na policah, v resnici prevzema nadzor nad celotno prehransko verigo. To pomeni, da Slovenija izgublja sposobnost, da sama upravlja klju\u010dne elemente in kriti\u010dne parametre nacionalnega prehranskega sistema. Kot majhna dr\u017eava smo \u017ee v izhodi\u0161\u010du precej odvisni od uvoza, maloprodajni trg pa obvladuje nekaj zelo velikih trgovskih podjetij. Pred o\u010dmi se dogaja marginalizacija doma\u010de industrije, izguba raznolikosti in izredna odvisnost od ponudbene, cenovne, distribucijske (kje so trgovine) strategije tujih trgovskih dru\u017eb, kar neposredno ogro\u017ea odpornost naroda. Tveganje ni ve\u010d le ekonomsko, ampak se poraja vpra\u0161anje nacionalne varnosti,\u00ab je dejal Kuhar in opozoril, da bo segment slovenskih dobaviteljev dele\u017een negativnih posledic.<\/p>\n

Seveda smo o zaznanih spremembah v njihovi poslovni strategiji \u017eeleli govoriti tudi s trgovskim podjetjem Hofer. Na na\u0161a \u0161tevilna vpra\u0161anja niso odgovorili, so pa posredovali sporo\u010dilo za javnost, ki so ga medijem po\u0161iljali prej\u0161nji teden, in pojasnili, da drugih informacij ne morejo posredovati. Iz sporo\u010dila za javnost je razvidno, da se v Hoferju \u017ee od nekdaj osredoto\u010dajo na izdelke lastnih blagovnih znamk, ki predstavljajo 90 odstotkov njihove ponudbe, in da bodo v prihodnje okrepili vlaganje vanje, kar hkrati pomeni, da \u00bbbodo kupci pri njih na\u0161li manj izdelkov priznanih blagovnih znamk\u00ab.\u00a0<\/p>\n

Mercator prekinil sodelovanje z ve\u010d dobavitelji<\/p>\n

Po poro\u010danju portala Forbes Slovenija je ve\u010d slovenskih podjetij \u2013 med njimi so Medex, Dana, Merit, Ptujska klet, Gea olja \u2013 februarja prejelo dopis Mercatorja, v katerem jih je seznanil, da do nadaljnjega z njimi ne bo ve\u010d sodeloval. Po informacijah Forbesa naj bi bili \u0161tevilni dobavitelji kolateralna \u017ertev v sporu med Mercatorjem in finan\u010dnim skladom Alfi. Dopis naj bi prejela podjetja, ki so v lasti vlagateljev v ta sklad oziroma v katerih ima finan\u010dni sklad Alfi lastni\u0161ki dele\u017e. Spor naj bi nastal zaradi oddaje prostora v najem v trgovskem centru Planet Koper. Po odhodu podjetja Engrotu\u0161 iz trgovskega centra v Kopru se je za najem nepremi\u010dnine zanimal Mercator, a je bila nazadnje oddana Sparu.<\/p>\n

Od leta 2024 je lastnik Planeta Koper podjetje AC2, v katerem ima finan\u010dni sklad Alfi Re polovi\u010dni lastni\u0161ki dele\u017e, polovi\u010dnega pa obvladuje hrva\u0161ko nepremi\u010dninsko podjetje Plavi Real Estate, v lasti avstrijske finan\u010dne skupine Erste.<\/p>\n

Na na\u0161e vpra\u0161anje, zakaj so prekinili sodelovanje z ve\u010d dobavitelji, so v Mercatorju odgovorili, da ne morejo komentirati pogodbenih in poslovnih odnosov s konkretnimi dobavitelji. Poudarili pa so, da je Mercator zelo velik partner kmetijski in prehrambni proizvodnji ter da trenutno sodelujejo z ve\u010d kot 700 slovenskimi dobavitelji, ki imajo na njihovih policah ve\u010d kot 40.000 izdelkov. \u00bbSlovenski dobavitelji \u017ee dolga leta predstavljajo dale\u010d najve\u010dji dele\u017e na\u0161e nabave, partnerske odnose s slovenskimi dobavitelji pa bo Mercator razvijal tudi v prihodnje,\u00ab so dodali v Mercatorju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V trgovini s hrano in pija\u010do se v zadnjem \u010dasu dogajajo korenite spremembe. Nem\u0161ka trgovska veriga Hofer, ki…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":12231,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[5962,5959,81,82,2686,84,83,62,37,58,60,38,5960,5961],"class_list":{"0":"post-12230","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-agrozivilska-industrija","9":"tag-ales-kuhar","10":"tag-business","11":"tag-economic","12":"tag-hofer","13":"tag-poslovni","14":"tag-poslovni-svet","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-tatjana-zagorc","21":"tag-zbornica-kmetijskih-in-zivilskih-izdelkov-pri-gzs"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12230","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12230"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12230\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12231"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12230"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12230"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12230"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}