{"id":12232,"date":"2026-03-03T10:37:38","date_gmt":"2026-03-03T10:37:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/12232\/"},"modified":"2026-03-03T10:37:38","modified_gmt":"2026-03-03T10:37:38","slug":"evropa-in-slovenija-sledita-radikalni-prepovedi-omrezij","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/12232\/","title":{"rendered":"Evropa in Slovenija sledita radikalni prepovedi omre\u017eij"},"content":{"rendered":"

Avstralski zakon o prepovedi dru\u017ebenih omre\u017eij za mlaj\u0161e od 16 let je spro\u017eil globalni domino u\u010dinek. Od K\u00f8benhavna do Washingtona se politiki, star\u0161i in strokovnjaki spra\u0161ujejo: ali je nastopil \u010das, da Silicijevi dolini kon\u010dno postavimo meje?<\/p>\n

Dolgo \u010dasa je namre\u010d veljalo soglasje, da je internet divji zahod, kjer pravila fizi\u010dnega sveta ne veljajo, in da so pametni telefoni neizogibna vstopnica v odraslost. Toda ta paradigma se pospe\u0161eno ru\u0161i. Ko je Avstralija pred kratkim sprejela drakonsko zakonodajo, ki prepoveduje dostop do dru\u017ebenih omre\u017eij otrokom, mlaj\u0161im od 16 let, to ni bil samo nekak\u0161en osamljen krik z ju\u017ene poloble. Bil je strel s pi\u0161tolo, ki je naznanil za\u010detek nove globalne bitke za du\u0161evno zdravje prihodnjih generacij.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Portland,<\/p>\n

Avstralija<\/p>\n

Prepovedali uporabo dru\u017ebenih omre\u017eij za mlaj\u0161e od 16 let, Tiktok bo prepoved upo\u0161teval<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Medtem ko tehnolo\u0161ki velikani v svojih steklenih pala\u010dah v Kaliforniji prera\u010dunavajo vpliv na prihodke od oglasov, se v evropskih prestolnicah in ameri\u0161kih zveznih dr\u017eavah kujejo na\u010drti, ki bi lahko korenito spremenili na\u010din, kako mladi odra\u0161\u010dajo v 21. stoletju, je nedavno pisal The Guardian<\/a>. Vpra\u0161anje ni ve\u010d, ali so dru\u017ebena omre\u017eja \u0161kodljiva, temve\u010d kako agresivno mora dr\u017eava pose\u010di v zasebnost dru\u017eine, da bi za\u0161\u010ditila otroke pred cunamijem algoritmov.<\/p>\n

Evropa na okopih<\/p>\n

Stara celina, ki je s svojo Splo\u0161no uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in Aktom o digitalnih storitvah (DSA) \u017ee dokazala, da se ne boji spopada z ameri\u0161kim tehnolo\u0161kim sektorjem, je avstralski potezi prisluhnila z velikim zanimanjem. Retorika evropskih voditeljev postaja vse bolj ostra in \u010dustvena. Kar se dogaja v Bruslju, pa seveda mo\u010dno odmeva v Ljubljani.<\/p>\n

In Slovenija? Uradno se nagiba k stro\u017eji regulaciji. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je v nedavnih odzivih (zlasti po avstralski napovedi in evropskih razpravah) podalo \u00a0mnenje, da podpira\u00a0dvig starosti.<\/p>\n

Danska premierka Mette Frederiksen nedavno ni izbirala besed, ko je napovedala, da njena vlada razmi\u0161lja o prepovedi dru\u017ebenih omre\u017eij za mlaj\u0161e od 15 let. \u00bbMobilni telefoni in dru\u017ebena omre\u017eja kradejo otro\u0161tvo na\u0161im otrokom,\u00ab je dejala. To ni ve\u010d politi\u010dno vpra\u0161anje regulacije trga, gre za kulturni boj za pravico do odra\u0161\u010danja brez nenehnega digitalnega nadzora in pritiska vrstnikov. Danska namerava zakonodajo, ki bi to urejala, sprejeti \u017ee prihodnje leto.<\/p>\n

Podobni vetrovi vejejo na Norve\u0161kem, kjer premier Jonas Gahr St\u00f8re svari pred neomejeno \u00bbmo\u010djo algoritmov\u00ab in napoveduje dvig starostne meje \u2014 prav tako na 15 let. Tudi v Franciji, zibelki evropskega razsvetljenstva, predsednik Emmanuel Macron ni izklju\u010dil popolne prepovedi za mlaj\u0161e od te meje. Posebna parlamentarna komisija je \u0161la celo korak dlje in predlagala uvedbo \u00bbdigitalne policijske ure\u00ab za mladostnike med 15. in 18. letom, kar bi dejansko prepre\u010dilo no\u010dno brskanje, ki tako pogosto vodi v motnje spanja in anksioznost.<\/p>\n

\u0160panija in Irska medtem i\u0161\u010deta bolj tehnokratske re\u0161itve. \u0160panski premier Pedro S\u00e1nchez poziva parlament k dvigu starostne meje na 16 let, medtem ko Dublin razvija sistem digitalne denarnice, ki bi omogo\u010dal strogo preverjanje starosti in identitete \u2013 ukrep, ki ga tehnolo\u0161ka podjetja pogosto ozna\u010dujejo za tehni\u010dno neizvedljivega ali invazivnega.<\/p>\n

\"Zavedati<\/p>\n

Zavedati se moramo tudi, da smo star\u0161i zgled.<\/p>\n

Tudi v Bruslju, birokratskem srcu Evrope, se kolesje premika. \u010ceprav Evropski parlament nima neposredne mo\u010di za vsesplo\u0161no prepoved, je nedavno sprejel resolucijo, ki zahteva prepoved uporabe za mlaj\u0161e od 16 let brez privolitve star\u0161ev. Danska evroposlanka Christel Schaldemose, ena glavnih arhitektk tega pritiska, poudarja, da je to \u0161ele za\u010detek: \u00bbMo\u010dna starostna meja je dobro izhodi\u0161\u010de.\u00ab Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je obljubila ustanovitev strokovnega panela, ki bo svetoval o za\u0161\u010diti otrok, pri \u010demer je slikovito opisala stisko star\u0161ev, ki se utapljajo v \u00bbpoplavi tehnolo\u0161kih velikanov\u00ab.<\/p>\n

Ustavna pravica do tiktoka<\/p>\n

Na drugi strani Atlantika pa je situacija bolj zapletena. V ZDA, domovini najve\u010djih tehnolo\u0161kih podjetij, trkajo \u017eelje po za\u0161\u010diti otrok ob neprebojni zid prvega amandmaja ustave, ki \u0161\u010diti svobodo govora. Kljub temu se bitka bije na ravni zveznih dr\u017eav.<\/p>\n

Republikanski guverner Floride Ron DeSantis je podpisal zakon o prepovedi dru\u017ebenih omre\u017eij za mlaj\u0161e od 14 let, Utah pa zahteva star\u0161evsko soglasje za vse mlaj\u0161e od 18 let. Vendar so ti zakoni \u017ee predmet pravnih bitk. Tehnolo\u0161ki lobiji in zagovorniki digitalnih pravic trdijo, da dr\u017eava nima pravice omejevati dostopa do informacij, pa \u010deprav gre za mladoletnike.<\/p>\n

Politi\u010dni analitiki so skepti\u010dni glede mo\u017enosti zvezne prepovedi, kljub temu da nekdanji vodja osebja Bele hi\u0161e Rahm Emanuel poziva ZDA, naj sledijo Avstraliji.<\/p>\n

Svetovni trend<\/p>\n

Trend regulacije ni omejen le omenjene dr\u017eave. Malezija na\u010drtuje prepoved za mlaj\u0161e od 16 let s prihodnjim letom, Brazilija pa je \u017ee dvignila starostno mejo za instagram. Svet postaja vse manj toleranten do ideje, da morajo otroci pla\u010devati ceno za dobi\u010dke delni\u010darjev Mete, TikToka in Googla.<\/p>\n

Vendar pa v tem globalnem stampedu k regulaciji Unicef, agencija ZN za otroke, dviguje opozorilni prst. Opozarjajo, da lahko prepovedi \u00bbudarijo nazaj\u00ab. Za marginalizirane otroke, tiste, ki \u017eivijo v izoliranih okoljih ali se spopadajo z vpra\u0161anji identitete, je splet pogosto edina re\u0161ilna bilka in prostor, kjer najdejo skupnost. Odvzem tega dostopa bi jih lahko pahnil v \u0161e ve\u010djo stisko.<\/p>\n

In Slovenija? Uradno se nagiba k stro\u017eji regulaciji. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je v nedavnih odzivih (zlasti po avstralski napovedi in evropskih razpravah) podalo \u00a0mnenje, da podpira\u00a0dvig starosti. \u00bbMenimo, da bi morala biti najni\u017eja starost za uporabo dru\u017ebenih omre\u017eij 16 let, saj raziskave ka\u017eejo, da je zgodnja izpostavljenost digitalnim platformam povezana z ve\u010djim tveganjem za te\u017eave v du\u0161evnem zdravju in zasvojenost,\u00ab so z ministrstva sporo\u010dili nedavno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Avstralski zakon o prepovedi dru\u017ebenih omre\u017eij za mlaj\u0161e od 16 let je spro\u017eil globalni domino u\u010dinek. Od K\u00f8benhavna…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":12233,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[2863,5964,1398,325,5963,65,66,3581,4697,4061,37,38,2546,404],"class_list":{"0":"post-12232","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-avstralija","9":"tag-digitalna-varnost","10":"tag-druzbena-omrezja","11":"tag-dusevno-zdravje","12":"tag-europa","13":"tag-europe","14":"tag-evropa","15":"tag-mladoletniki","16":"tag-prepoved","17":"tag-regulacija","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenscina","20":"tag-zakonodaja","21":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12232","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12232"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12232\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12233"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12232"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12232"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12232"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}