Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike so maja 2026 tretji mesec zapored ostale najve\u010dji izvoznik nafte na svetu. Za dr\u017eavo, ki je leta 1973 trpela pod arabskim naftnim embargom, je to zgodovinski preobrat. Za Evropo, ki je pobegnila od ruske odvisnosti, pa morda le zamenjava enega odvisnostnega razmerja z drugim.<\/p>\n
Ameri\u0161ki izvoz surove nafte in naftnih derivatov je maja dosegel 10,5 milijona sod\u010dkov na dan, ka\u017eejo podatki podjetja za sledenje ladijskemu prometu Vortexa, ki jih povzema Reuters. Za primerjavo je Savdska Arabija istega meseca izvozila 5,9 milijona sod\u010dkov, Rusija 7 milijonov. \u0160e leto prej je bila slika povsem druga\u010dna: Savdska Arabija je izva\u017eala 8,1 milijona sod\u010dkov na dan, ZDA 6,6 milijona, Rusija 5,8 milijona.<\/p>\n
Preobrat ima dva vzroka. Vojna z Iranom od februarja 2026 moti savdski izvoz, ki poteka skozi Hormuzsko o\u017eino. Ruski izvoz trpi pod kombinacijo ukrajinskih napadov z brezpilotniki in ameri\u0161kih sankcij. V to vrzel so stopile zasebne ameri\u0161ke naftne dru\u017ebe, ki so v zadnjih 15 letih skoraj potrojile doma\u010do proizvodnjo na 22 milijonov sod\u010dkov na dan.<\/p>\n
Klju\u010dna razlika med ZDA in njunima rivaloma je lastni\u0161ka struktura. V Savdski Arabiji in Rusiji vladi v celoti ali delno dolo\u010data cilje proizvodnje in izvoza. Ameri\u0161ki naftni boom pa temelji na odlo\u010ditvah zasebnih podjetij in ga poganja dobi\u010dek. Ko cene narastejo, ameri\u0161ki proizvajalci pove\u010dajo izkop. Ko padejo, ga zmanj\u0161ajo. Rezultat je tr\u017eni stabilizator, ki deluje podobno kot je neko\u010d delovala savdska rezervna zmogljivost, a brez geopoliti\u010dnih kalkulacij Rijada.<\/p>\n
Za Evropo je ameri\u0161ki naftni vzpon prinesel kratkoro\u010dno olaj\u0161anje in dolgoro\u010dno dilemo. Po vojni v Ukrajini je celina strmoglavila v odvisnost od ameri\u0161ke energije. Uvoz ameri\u0161kega uteko\u010dinjenega zemeljskega plina v EU je med letoma 2021 in 2025 narasel s 21 na 81 milijard kubi\u010dnih metrov, kar pomeni skoraj \u0161tirikratno pove\u010danje. V letu 2025 je bilo 57 odstotkov vsega LNG, ki ga je EU uvozila, ameri\u0161kega izvora.<\/p>\n
ZDA danes pokrivajo povpre\u010dno petino vseh uvoznih potreb EU po zemeljskem plinu, surovi nafti, premogu in uranu. Samo v letu 2024 je vrednost tega uvoza zna\u0161ala 70 milijard evrov.<\/p>\n
Evropski uradniki so sprva pozdravili ameri\u0161ki naftni in plinski boom kot alternativo ruskemu in bli\u017ejevzhodnemu dobavitelju. A ton se je spremenil. Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER v svoji zadnji analizi opozarja na nara\u0161\u010dajo\u010do izpostavljenost globalnim tr\u017enim tveganjem in ugotavlja, da odvisnost od ameri\u0161kega LNG odpira vpra\u0161anje odvisnosti od enega samega dobavitelja.<\/p>\n
Kontekst ni nepomemben. Washington je Bruselj pritiskal k sprostitvi evropske metanske regulacije, saj da so zahteve prestroge in zmanj\u0161ujejo konkuren\u010dnost ameri\u0161kega LNG. Naftni lobiji so med prednostnimi nalogami za leto 2026 izrecno navedli nasprotovanje tej regulativi. Energetska odvisnost in trgovinski spori med EU in ZDA te\u010dejo vzporedno, kar daje Washingtonu vzvode, ki jih prej ni imel.<\/p>\n
Igor Se\u010din, \u0161ef ruskega naftnega giganta Rosneft in eden najbli\u017ejih Putinovih zaveznikov, je ta mesec odkrito priznal, da so bile ameri\u0161ke energetske dru\u017ebe glavni koristniki zaprtja Hormuzske o\u017eine. Njegova frustracija govori o tem, kako se je geopoliti\u010dna energetska mapa v enem letu korenito spremenila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike so maja 2026 tretji mesec zapored ostale najve\u010dji izvoznik nafte na svetu. Za dr\u017eavo, ki…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":123296,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,2173,13107,462,5635,37,38,882,404],"class_list":["post-123295","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-gorivo","tag-izvoz","tag-nafta","tag-savdska-arabija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-vojna","tag-zda"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116731313374161575","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/123295","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=123295"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/123295\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/123296"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=123295"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=123295"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=123295"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}